Lucas 9

Tabo Aramia NT (KNV_ARA) vs NAA

Sair da comparação
NAA Nova Almeida Atualizada 2017
1 Ba꞉ba tetelo Ya꞉suti ebeno 12 ta꞉matapi dubu ebetamo ka꞉lamiti iba꞉tamo helo ba꞉bo ikalamiya꞉ tawakaluba꞉godone kuba gobogobo konoelamema꞉ ba꞉gala hiya꞉hiya꞉ temetema꞉gopi konihiduilamema꞉.
1 Tendo Jesus convocado os doze, deu-lhes poder e autoridade sobre todos os demônios e para curar doenças.
2 Ba꞉bene ebete ibi noelamiya꞉ Godote Ko Gawadubuma꞉ deda꞉na iba꞉te ba꞉be komo tawakaluba꞉tamo konolamagimima꞉ ba꞉gala iba꞉te temetema꞉gopi konihiduilamema꞉.
2 Também os enviou a pregar o Reino de Deus e a curar os enfermos.
3 Ebete iba꞉tamo na꞉goiya꞉, “La꞉eno tolame tetelo la꞉le kuku, ba꞉gala mani miya꞉teno kuiha, ba꞉gala baa꞉, ba꞉gala mani, ba꞉moi ilina akuwata꞉la꞉. Ba꞉gala la꞉ kapiyakapiya ilina na꞉pupuliya꞉la꞉, komo akuwata꞉la꞉.
3 E disse-lhes:
4 Ba꞉bene la꞉ eta habamo nikuliti kebe genamamo da꞉nalehawaminama, la꞉ ba꞉bolo nemeda꞉tepate galane ba꞉be genamane eta hopamo kakatolamema꞉nemata, iyo, la꞉ eta genamane eta genamamo eba ka꞉na akanewagela꞉la꞉.
4 Na casa em que vocês entrarem, fiquem ali até saírem daquele lugar.
5 Ba꞉gala kebe habaluba꞉te la꞉ uwateheno, ba꞉be haba ba miya꞉pa la꞉le natoeno puhulu na꞉moda꞉midatepaliya꞉la꞉. Ba꞉moe komote ba꞉bi tawakalubi kiya꞉tulamema꞉ne, Godokono tete ba꞉ na꞉pe ebete ibino komo kopanagiya꞉midalamema꞉ne.”
5 E onde quer que não receberem vocês, ao saírem daquela cidade sacudam o pó dos pés em testemunho contra eles.
6 Ba꞉bema꞉ Ya꞉suku ta꞉matapa꞉te hiliyonomo habahabamo tolamete Godokono Hido Tabo tawakaluba꞉tamo ba nolamagimi hiya꞉hiya꞉ temetema꞉gopi ba꞉bo nihiduilamiya꞉.
6 Então, saindo, percorriam todas as aldeias, anunciando o evangelho e fazendo curas por toda parte.
7 Ba꞉ba tetelo Ga꞉lili hopolo Heloditi Ko Gawadubuma꞉ eda꞉nami. Ba꞉bene Ya꞉suti kebe hiliyonomo komo kododilinakui Heloditi ba꞉bi komokomo ulihote ukui bilibilima꞉ ba꞉bo ediya꞉, mabu komopa꞉te na꞉ga꞉luya꞉, “Yoneko tawakalubi beyamo wadulateledawate hoe ipuwane a꞉mahigui!”
7 Ora, o tetrarca Herodes soube de tudo o que se passava e ficou perplexo, porque alguns diziam: “João ressuscitou dentre os mortos.”
8 Ba꞉bene komopa꞉te na꞉ga꞉luya꞉, “Ya꞉suku ba꞉ Elayate, Godokono ukui hawakalimidawala, ebete atamo gala a꞉kapuluhukui,” huiyatiya komopa꞉te na꞉kaga꞉luya꞉, “Ao, ebe ba꞉ eta Godokono ukui hawakalimidawala. Aeno iniwala꞉tamo dopamo da꞉pikuliya꞉, ibi ipuwalo etate hoe ipuwane a꞉mahigui.”
8 Outros diziam: “Elias apareceu.” E ainda outros diziam: “Um dos antigos profetas ressuscitou.”
9 Ba꞉bene Heloditi na꞉goiya꞉, “Na Yonekono wato itamidamimo, huiyatiya moe dubu potela꞉ka꞉ nale ebeno ododili komokomo dulihonamo?” ba꞉bema꞉ tete ga꞉ga꞉lo ebe ubila Ya꞉suku kumima꞉.
9 Herodes, porém, disse: — Eu mandei decapitar João. Quem, então, é este a respeito do qual tenho ouvido tais coisas? E se esforçava para vê-lo.
10 Ya꞉suti doelamiya꞉ ba꞉bi ta꞉matapi dubate ebetamo gala kapelamete iba꞉te kebe hiliyonomo komokomo ka꞉nododiliya꞉ ebe ba꞉bo pikiyahamiya꞉, ba꞉bene ebete komo tawakalubi miya꞉palete ebe ta꞉matapinomo uwatete iba꞉te Betasaida habamo dito tolamiya꞉.
10 Ao regressarem, os apóstolos relataram a Jesus tudo o que tinham feito. Ele, levando-os consigo, retirou-se à parte para uma cidade chamada Betsaida.
11 Ba꞉bema꞉ hiliyonomo tawakaluba꞉te Ya꞉sukunu to komo ulihote ebeno galane na꞉katolameholiya꞉, ba꞉bene ebete ibi kalakalago uwatete Godote Ko Gawadubuma꞉ deda꞉na ba꞉be komo ibi ba꞉bo iya꞉tulamiya꞉, ba꞉gala atu tetelo ebete ibino temetema꞉gopi ba꞉bo kahiduilamiya꞉.
11 Mas as multidões souberam disso e o seguiram. Acolhendo-as, Jesus lhes falava a respeito do Reino de Deus e socorria os que tinham necessidade de cura.
12 Hegelate ba nihitigana Ya꞉sukunu 12 ta꞉matapa꞉te pelamenate ebe ba꞉bo pega꞉lameniya꞉, “Ama꞉ tawakalubi noelama꞉, iba꞉te habahabamo ba꞉gala tumu genamamo tolameholete baa꞉ ba꞉gala laha bahi konulamema꞉, mabu moe tawakalubiha꞉ bahila.”
12 Mas o dia estava chegando ao fim. Então os doze se aproximaram de Jesus e disseram: — Despeça a multidão, para que, indo às aldeias e campos ao redor, se hospedem e encontrem alimento; pois estamos aqui em lugar deserto.
13 Huiyatiya Ya꞉suti iba꞉tamo na꞉goeniya꞉, “Ao, la꞉le iba꞉tamo naha ilina nikalamehola꞉la꞉.” Iba꞉te na꞉huiyaniya꞉, “Agodolo paibo baa꞉ ba꞉gala daha netewa ba꞉binomate pola꞉na. Ba꞉bema꞉ ama꞉ ubila꞉ka꞉ ale tolamete aeno mana꞉mo ibino baa꞉ konuwateholamema꞉?”
13 Jesus, porém, lhes disse: Os discípulos responderam: — Não temos mais que cinco pães e dois peixes, a não ser que nós mesmos vamos e compremos comida para todo este povo.
14 Iba꞉te ba꞉ma ka꞉na ga꞉laniya꞉ mabu 5,000 dubate ba꞉bolo pola꞉nuya꞉. Ba꞉bene Ya꞉suti ebe ta꞉matapi na꞉goelameniya꞉, “La꞉le tawakalubi hiya꞉hiya꞉ kapiyuilame ododiliti hakamo ahidima꞉ na꞉kiyalama꞉la꞉, iba꞉te eta kapiyuimilo 50, eta kapiyuimilo 50, ba꞉ma ka꞉na nahidihamena꞉.”
14 Porque estavam ali cerca de cinco mil homens. Então Jesus disse aos seus discípulos:
15 Ya꞉suku ta꞉matapa꞉te ba꞉be tabo ulinate ba꞉ba ka꞉na ododiniya꞉, ba꞉bene tawakalubi hiliyonomate ibino kapiyuimilo hakamo dito gagahidiniya꞉.
15 Eles atenderam, fazendo com que todos se assentassem.
16 Ba꞉bene Ya꞉suti paibo baa꞉ ba꞉gala daha netewa uwatenate, Hunu Habamo gahimilo Godotamo kalakala tabo goenate ba꞉bi baa꞉ dahago wakalamiholenate ebe ta꞉matapa꞉tamo dito ikalameniya꞉ iba꞉te tawakaluba꞉tamo kikalameholenama꞉.
16 E Jesus, pegando os cinco pães e os dois peixes, erguendo os olhos para o céu, os abençoou, partiu e deu aos discípulos para que os distribuíssem entre o povo.
17 Ba꞉ba tetelo tawakalubi hiliyonomate baa꞉ da꞉nahaniya꞉ ibino kape komo ba꞉bo wiboholameniya꞉, ba꞉bene Ya꞉suku ta꞉matapa꞉te da꞉luhiliniya꞉ ba꞉bi baa꞉ komokomamo 12 bagolo betabuilameniya꞉.
17 Todos comeram e se fartaram; e dos pedaços que sobraram foram recolhidos doze cestos.
18 Eta hegelalo Ya꞉suku ha꞉kiya tataba hopolo Godokoba꞉ tabo ba ga꞉luta ebeno ta꞉matapa꞉te ebetamo ba꞉bo pikuliya꞉. Ba꞉bene ebete ibi nalateda꞉liya꞉, “Tawakaluba꞉te na pokomo ka꞉ga꞉lanaka?”
18 E aconteceu que, enquanto Jesus estava orando em particular, achavam-se presentes os discípulos, a quem perguntou:
19 Iba꞉te na꞉ga꞉luya꞉, “Komopa꞉te ama꞉ Yoneko beyamo wadulateledawama꞉ ga꞉lanaka, komopa꞉te Elayako Godokono ukui hawakalimidawama꞉ ga꞉lanaka, ba꞉gala komopa꞉te ama꞉ Godokono ukui hawakalimipa꞉te dopamo aeno iniwala꞉tamo da꞉pikuliya꞉, ibi ipuwalo etate hoene na꞉mahigamo ga꞉lanaka.”
19 Eles responderam: — Uns dizem que é João Batista; outros dizem que é Elias; e ainda outros dizem que um dos antigos profetas ressuscitou.
20 Ba꞉bene Ya꞉suti ibi nalateda꞉liya꞉, “Huiyatiya la꞉le na pokomo ka꞉midinionama?” Pitate ebetamo na꞉huiyuya꞉, “Ama꞉ ba꞉ Kelisotela, Godokono Oemedawalata!”
20 Então Jesus perguntou: Respondendo, Pedro disse: — O Cristo de Deus.
21 Ba꞉bene Ya꞉suti ibi kiyahalamelo na꞉goiya꞉, “La꞉le naeno komoma꞉ komopi akakiyalama꞉la꞉!”
21 Jesus, porém, advertindo-os, mandou que a ninguém declarassem tal coisa,
22 Ba꞉bene ebete tabo moga꞉melo na꞉goiya꞉, “Tawakalubino Naniwi tawakaluba꞉godone koko temeteme galane kuwatema꞉ne, Godokono ubila. Iyo, Godotamo hawa꞉goeno ikamehopino watowatopi, ba꞉gala Godokono Tutumu iya꞉tulamepi, ba꞉gala komo koko dubu iba꞉te ebe ubiha꞉ma꞉ keda꞉hama꞉na꞉, ba꞉bene tawakaluba꞉te ebe kanakapumima꞉na꞉, huiyatiya netewa-kapiya hegelalo ebete hoene gala kakamahigama꞉ne.”
22 dizendo:
23 Ba꞉bene ebete ibi hiliyonomatamo na꞉goiya꞉, “Kebe lumagiti na ta꞉mahenema꞉ ubi dihatemene, dopamo ebete ebeno komo adodolete, ba꞉bene hiliyonomo hegelalo ebete ebeno keha pihiga aguti na ba꞉bo na꞉ta꞉mahenenamene.
23 Jesus dizia a todos:
24 Ba꞉ hibila, kebe lumagiti ebeno ka꞉ka꞉ natamo damawada꞉mene ebeno ka꞉ka꞉te kalatidima꞉ne, huiyatiya kebe lumagiti ebeno ka꞉ka꞉ na mabuma꞉ datutimini, ebete hibi ka꞉ka꞉ kolawema꞉ne.
24 Pois quem quiser salvar a sua vida a perderá; e quem perder a vida por minha causa, esse a salvará.
25 Ba꞉bema꞉ lumagiti hopoeno ilina hiliyonomo uwatenomo ba uwate ebeno ka꞉ka꞉ datutimini ebeno huiya keka꞉? Godote lumagigodone ebeno ka꞉ka꞉ da꞉lawememene, ebegodolo bada hido komote na꞉kitanamene?
25 De que adianta uma pessoa ganhar o mundo inteiro, se vier a perder-se ou causar dano a si mesma?
26 Ba꞉bema꞉ numa꞉la꞉, kebe lumagiti natamo ba꞉gala naeno tabamo da꞉hilopomene, na Tawakalubino Naniwiti ba꞉ atumu ebetamo kohilopoma꞉nemo, iyo, nale naeno alago da꞉pemo, ba꞉ba tetelo Nabiwi Godoko ba꞉gala ebeno hido-talona nopopi ibino helonomo alago pete ebe kopehilopuimima꞉nemo.
26 Pois quem se envergonhar de mim e das minhas palavras, dele se envergonhará o Filho do Homem, quando vier na sua glória e na glória do Pai e dos santos anjos.
27 Na la꞉tamo hibi tabo begoemo, ba꞉ma tetelo demedehona komo iba꞉te Godote Ko Gawadubuma꞉ deda꞉na, ba꞉be ko komo dopamo umiti galane ba꞉bo koha꞉lahama꞉na꞉.”
27 Em verdade lhes digo que alguns dos que aqui se encontram não passarão pela morte até que vejam o Reino de Deus.
28 Eta kapiya wuiki da꞉wibuya꞉ ba꞉ba tetelo Ya꞉suti Pitako, Ya꞉imesiko, ba꞉gala Yoneko uwatete eta haka hunamo magataliya꞉, ebete ba꞉bolo Godokoba꞉ tabo konega꞉lama꞉.
28 Cerca de oito dias depois de proferidas estas palavras, Jesus levou consigo Pedro, João e Tiago e subiu ao monte com o propósito de orar.
29 Ba꞉bene ebe ha꞉kiya Godokoba꞉ tabo ba ga꞉luta, ebeno holoholo hiya꞉ma꞉ ba꞉bo ediya꞉ ba꞉gala ebeno pupulino ilinate keyakeyahibinomoma꞉ ba eda꞉hame ba꞉bo a꞉laminahalemiya꞉.
29 E aconteceu que, enquanto ele orava, a aparência do seu rosto se transfigurou e a roupa dele ficou de um branco brilhante.
30 Ba꞉ba tetenomolo dubu netewa Elayako ba꞉gala Moseseko, iba꞉te puluhukuti Ya꞉sukuba꞉ tabo bega꞉lutiya꞉.
30 E eis que dois homens falavam com ele: eram Moisés e Elias,
31 Iyo, ibi netewapa꞉te Godokono Hunu Haboeno alago puluhukuti eba꞉go tabo ba꞉ma ka꞉na ga꞉lutiya꞉, Ya꞉suti Godokono nopo tawakaluba꞉tamo kohawakalimima꞉ ebete Yelusalema ko habalo kohoema꞉ne.
31 que apareceram em glória e falavam da morte de Jesus, que ele estava para cumprir em Jerusalém.
32 Pitako ba꞉gala ebeno mabulubi netewa iba꞉te u ba lahuta ba꞉moe hanohano komo ba꞉bo uluhukuya꞉, ba꞉bene iba꞉te ibino baidi a꞉la꞉minahalete Ya꞉sukunu alo ba꞉gala dubu netewa eba꞉go da꞉la꞉mota꞉nuya꞉ ba꞉bo ulamiya꞉.
32 Pedro e seus companheiros estavam caindo de sono; mas, conservando-se acordados, viram a glória de Jesus e os dois homens que estavam com ele.
33 Ba꞉bene dubu netewapa꞉te Ya꞉sugodone ba tuta, Pitate ebe na꞉goemiya꞉, “Hido Iya꞉tulamedawa, a ba꞉malo da꞉pola꞉nama꞉, kalakala konomola. Wadiyala, a mimiya netewa-kapiya ketemotema꞉nema꞉, eta amia꞉nola, eta Mosesekonola, eta Elayakonola.” Pitate ukuihino ba꞉moe tabo ba꞉bema꞉ goiya꞉.
33 Quando estes começaram a se afastar de Jesus, Pedro lhe disse: — Mestre, bom é estarmos aqui. Façamos três tendas: uma para o senhor, outra para Moisés e outra para Elias. Porém, Pedro não sabia o que estava dizendo.
34 Pitate tabo ba olamagita hawaiti pete ibi dito patulateliya꞉, ba꞉bema꞉ iba꞉te na꞉toletolehutiya꞉.
34 Enquanto assim falava, veio uma nuvem e os envolveu. E ficaram com medo ao entrar na nuvem.
35 Ba꞉bene hawai ipuwane tabote ba꞉ma ka꞉na puluhukuya꞉, “Ba꞉moe ba꞉ naeno Gudula, nale ebe dopamo a꞉ka꞉miya꞉mo! La꞉ ebeno tabo nulia꞉la꞉!”
35 E dela veio uma voz que dizia: — Este é o meu Filho, o meu eleito; escutem o que ele diz!
36 Ba꞉be tabote da꞉wibuya꞉ iba꞉te Ya꞉suku kapiya bumiya꞉, ba꞉bene tete ga꞉ga꞉dopolo ba꞉bi ta꞉matapa꞉te kebe komo kumiya꞉ iba꞉te komo tawakalubi kakiyalamiya꞉ha꞉.
36 Depois daquela voz, perceberam que Jesus estava sozinho. Eles ficaram calados e, naqueles dias, não contaram nada a ninguém a respeito do que tinham visto.
37 Ba꞉be eta hegelalo iba꞉te haka hununi da꞉pepalaguya꞉ tawakalubi hiliyonomate pelamete Ya꞉sukuba꞉ dito paluguya꞉.
37 No dia seguinte, quando eles desceram do monte, uma grande multidão veio ao encontro de Jesus.
38 Ba꞉bene ibi ipuwalo kapiya dubuti ibulunomo ba꞉bo goepatiya꞉, “Iya꞉tulamedawa, naeno guduino komoma꞉ ama꞉ betoemehomata mabu ebe ba꞉ naeno kapiya gudunomola!
38 E eis que, do meio da multidão, surgiu um homem, dizendo em alta voz: — Mestre, peço que o senhor olhe o meu filho, porque é o único que tenho.
39 Kuba gobogobote gaa꞉tepahago ebe da꞉lawenako, guduti hakamo da꞉ganako ebeno apete kodakodanomoma꞉ eda꞉menako ba꞉bene ebeno tabone paguti pikuliminako, ba꞉gala ebe lawe tetelo kuba gobogobote naeno gudu tiyolo a꞉kamiya꞉pale!
39 Um espírito se apodera dele, e, de repente, o menino grita, e o espírito o convulsiona até espumar; e dificilmente o deixa, depois de o ter maltratado.
40 Ba꞉bema꞉ nale ama꞉ ta꞉matapi a꞉toelamehola꞉kamo iba꞉te kuba gobogobo koemema꞉, huiyatiya iba꞉godolo helo puliyala.”
40 Pedi aos seus discípulos que o expulsassem, mas eles não puderam.
41 Ya꞉suti huiyatiya ibi hiliyonomatamo na꞉goiya꞉, “A꞉iye, la꞉ hibima꞉ midiha꞉ kuba tawakalubilata! La꞉ natamo menemene bikanamenamata, ba꞉bema꞉ na ubihinola tete ga꞉ga꞉lo la꞉go emedena!” Ba꞉bene ebete dubutamo na꞉goiya꞉, “Amia꞉no gudu mamo na꞉magaha꞉.”
41 Jesus exclamou:
42 Ba꞉ba tetelo kuhiti ba penape kuba gobogobote ebe lawete hakamo dito a꞉da꞉nuya꞉, ba꞉bene kuhiti kubanomamo ba꞉bo ewagelehuya꞉. Ba꞉bene Ya꞉suti kuba gobogobo da꞉kiyahamiya꞉, ba꞉ba tetelo kuhiti hidote Ya꞉suti ebe ebeno nabiwitamo dito ikamiya꞉,
42 Quando o menino estava se aproximando, o demônio o atirou no chão e o convulsionou; mas Jesus repreendeu o espírito imundo, curou o menino e o entregou ao pai.
43 ba꞉bema꞉ ba꞉be komo dumiya꞉ ba꞉bi tawakalubi hiliyonomate Godokono ko helo komoma꞉ na꞉hanohanohutiya꞉. Ya꞉suti Ebeno Hoe Komoma꞉ Gala Da꞉kagoiya꞉ Ma꞉t 17.22-23; Mak 9.30-32 Ba꞉bema꞉ tawakaluba꞉te Ya꞉sukunu hiliyonomo ododili komokomoma꞉ ba hanohanohuta, ba꞉ba tetelo Ya꞉suti ebe ta꞉matapa꞉tamo na꞉goiya꞉,
43 E todos ficaram maravilhados com a majestade de Deus. Como todos estavam admirados com tudo o que Jesus fazia, ele disse aos seus discípulos:
44 “Nale ba꞉ma tetelo la꞉tamo dolamagimo, ba꞉be tabo hidamo uliti akadodala꞉ — Godote Tawakalubino Naniwi kuba tawakalubino kokotamo kihatema꞉ne.”
44 — Prestem bem atenção nas seguintes palavras: o Filho do Homem está para ser entregue nas mãos dos homens.
45 Ba꞉ba tetelo iba꞉te ba꞉be taboeno ipuwa hidamo kemalagidoluya꞉ha꞉ mabu awamina ipuwalo itanami, huiyatiya iba꞉te iya꞉tawaha꞉ma꞉ ba eda꞉ha ba꞉moe taboeno ipuwa komoma꞉ Ya꞉suku kiyamema꞉ na꞉toletolehutiya꞉.
45 Eles, porém, não entendiam isso, e lhes foi encoberto para que não o compreendessem. E temiam fazer perguntas a Jesus a respeito deste assunto.
46 Ba꞉bene ta꞉matapa꞉te ibi ipuwalo pote koma꞉ eda꞉ma꞉ olowabeletehuitiya꞉.
46 Surgiu entre os discípulos uma discussão sobre qual deles seria o maior.
47 Iba꞉te ibino tepo ipuwalo demalagidolutiya꞉ Ya꞉suti ba꞉be komo iya꞉tawuya꞉, ba꞉bema꞉ ebete gudu lawete ebe tama꞉mo ba adipi
47 Mas Jesus, sabendo o que se passava no coração deles, pegou uma criança, colocou-a junto de si
48 iba꞉tamo na꞉goiya꞉, “Kebe lumagiti naeno mahilamo ba꞉mako gudu deha꞉poto kalakalago dowalubina ebete na bowalubinina, ba꞉gala kebe lumagiti na dowalubinina, ebete na kapiya kowalubininaha꞉, ebete na Oenamedawa Godoko atumu na꞉kowalubina. Ba꞉bema꞉ la꞉ ipuwalo pote deha꞉potodawanomoma꞉ deda꞉mene ba꞉be dawate konomoma꞉ keda꞉ma꞉ne.”
48 e lhes disse:
49 Ba꞉bene Yonete na꞉goiya꞉, “Hido Iya꞉tulamedawa, ale eta dubu umima꞉ ebete amia꞉no mahilamo kuba gobogobo doelamiti, huiyatiya ale ebe a꞉kiyahamima꞉ ba꞉be komo kekelamema꞉ mabu ebe aeno kapiyuimi lumagiha꞉.”
49 João tomou a palavra e disse: — Mestre, vimos certo homem que expulsava demônios em seu nome, mas nós o proibimos de fazer isso, porque não segue conosco.
50 Huiyatiya Ya꞉suti iba꞉tamo na꞉goiya꞉, “La꞉le ebe akaduhima꞉la꞉, mabu kebe lumagiti la꞉go alaholohodawama꞉ deda꞉na, ebete ba꞉ la꞉ bowalubilinata.”
50 Mas Jesus lhe disse:
51 Ba꞉bene Ya꞉suti Godokono Hunu Habamo nodolo tete da꞉tataliya꞉, ebete ba꞉be komo iya꞉tawate ebeno ukui konomamo ba꞉bo ihatiya꞉ Yelusalema ko habamo kotoma꞉.
51 E aconteceu que, ao se completarem os dias em que seria elevado ao céu, Jesus manifestou, no semblante, a firme resolução de ir para Jerusalém.
52 Ba꞉bene gabo tetelo ebete Samaliya hopoeno eta habamo nopo atapi dopamo oelamiya꞉, iba꞉te ba꞉bolo ebeno wata bahi ba꞉gala baa꞉ konihiduilamema꞉.
52 E enviou mensageiros que fossem na frente. Indo eles, entraram numa aldeia de samaritanos para lhe preparar pousada.
53 Huiyatiya ba꞉be habanapa꞉te iya꞉tawahuya꞉ Ya꞉suti Yelusalemamo tolame gabodo da꞉tutiya꞉, ba꞉bema꞉ iba꞉te ebetamo ubiha꞉ tabo bega꞉luya꞉.
53 Mas não o receberam, porque o aspecto dele era de quem, decisivamente, ia para Jerusalém.
54 Ba꞉bene Ya꞉imesiko ba꞉gala Yoneko, iba꞉te ba꞉moe komo umiti na꞉ga꞉luya꞉, “Kodawa, wadiyala꞉ka꞉ a Godoko kiyame ebete Hunu Habane koe poemete ibi kokubahilamema꞉?”
54 Vendo isto, os discípulos Tiago e João perguntaram: — Senhor, quer que mandemos descer fogo do céu para os consumir?
55 Huiyatiya Ya꞉suti ibi netewapa꞉tamo ohobigate ibi konomamo ba kiyahalame iba꞉tamo na꞉goiya꞉, “Mabu keka꞉ la꞉le na kuba ukuia꞉mo da꞉kiyanamema? Mabu la꞉eno tepo ipuwoeno ukui ba꞉gala naeno tepo ipuwoeno ukui hiya꞉hiya꞉ ba꞉pola꞉na!
55 Mas Jesus, voltando-se, os repreendeu.
56 Na Tawakalubino Naniwiti tawakalubi kubahilamema꞉ kapiya꞉ha꞉, huiyatiya nale ibino ka꞉ka꞉ mula꞉lelamema꞉ piya꞉mo.”Ebete ba꞉be tabo goete, iba꞉te eta habamo lahama꞉ ba꞉ dito tolamiya꞉.
56 E seguiram para outra aldeia.
57 Iba꞉te ba tolamita eta dubuti Ya꞉sutamo na꞉goiya꞉, “Ama꞉ keba hapuamo da꞉tomena꞉, nale ama꞉ ba꞉bamo kota꞉matama꞉nemata.”
57 Enquanto seguiam pelo caminho, alguém disse a Jesus: — Vou segui-lo para onde quer que o senhor for.
58 Huiyatiya Ya꞉suti ebetamo na꞉goiya꞉, “Hiya꞉, ama꞉ dopamo ba꞉moe eta komo hidamo nemalagidola. Tumu gahagahoeno laha bahi haka gugu ba꞉pola꞉lama꞉na ba꞉gala holaholate ibino genama etemotehonaka, huiyatiya na Tawakalubino Naniwi, naeno wata bahi puliyala.”
58 Mas Jesus lhe respondeu:
59 Ba꞉bene Ya꞉suti eta dubutamo na꞉goiya꞉, “Ama꞉ na na꞉ta꞉mahena꞉.” Ebete huiyatiya Ya꞉sutamo na꞉goiya꞉, “Kodawa, wadiyala na dopamo tote, naeno kadele nabiwiti da꞉hoemene, nale ebe bobamo nihatete na galane ama꞉ kota꞉mahema꞉nemata.”
59 A outro Jesus disse: Mas ele respondeu: — Senhor, deixe-me ir primeiro sepultar o meu pai.
60 Ya꞉suti ebetamo na꞉huiyuya꞉, “Wadiyala, ha꞉laha tawakaluba꞉te ibi ha꞉kiya ibino ha꞉lahapi bobamo na꞉miya꞉ta꞉mena꞉, huiyatiya ama꞉ tote Godote Ko Gawadubuma꞉ deda꞉na ba꞉be komoeno tabo tawakaluba꞉tamo na꞉nolamaginakuya꞉.”
60 Mas Jesus insistiu:
61 Ba꞉bene eta dubuti na꞉goiya꞉, “Kodawa, na ubila ama꞉ ta꞉mahe, huiyatiya wadiyala na dopamo tote naeno genamanapa꞉tamo yawo tabo konegoema꞉nemo.”
61 Outro lhe disse: — Senhor, quero segui-lo, mas permita que antes disso eu me despeça das pessoas da minha casa.
62 Huiyatiya Ya꞉suti ebetamo na꞉goiya꞉, “Kebe lumagiti haka aligilino ilinamo pali oko ba tupuimi, haboeno komokomo emalagidolete okone gala da꞉kohobigamene, ba꞉bako lumagiti Ko Gawadubu Godokono oko owatima꞉ a꞉kamodobamene.”
62 Mas Jesus lhe respondeu:

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 9, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.