Mateus 22

GODOKONO WADE TABO (KNV-FLY_RIVER) vs VC

Sair da comparação
VC Versão Católica
1 Ebene Ya꞉sute iyatulame oi idi epatamo kiyawaolo negiya,
1 Jesus tornou a falar-lhes por meio de parábolas:
2 “Godote Kawo Elawodawama꞉ deda꞉na, ebe tanalo ma kunu itana. Kawo Elawodubu idite ebeno koino kamiyale laweno soliyomu osiyodilote
2 The kingdom of the heavens has become like a king who made a wedding feast for his son,
3 ebeno wokopi ebo aliboli, ebete dopamo deka꞉la꞉mi ebe epo nuwatete soliyomu baiamo kemagaelema꞉. Wiyasiya iba꞉te pelaema꞉ ubia꞉noma꞉ eda꞉iya,
3 and sent his bondmen to call the persons invited to the wedding feast, and they would not come.
4 ebene ebete walo wokopi epetapi eba kanalibolelo na꞉kegi, ‘Na dopamo deka꞉la꞉mimo, la꞉le ebe epo ma kunu walo nakananala꞉la꞉, ‘Na soliyomu inamabu osiyodilola꞉kamo, kau-goeogoeo gadigadinomo alukola꞉kamo, soliyomu inamabu bilibilinomo osiyodilole olopoligo. Modobola la꞉ pelama꞉wete na꞉penaoala꞉.’ ’
4 Again he sent other bondmen, saying, Say to the persons invited, Behold, I have prepared my dinner; my oxen and my fatted beasts are killed, and all things ready; come to the wedding feast.
5 “Wiyasiya iba꞉te ebe tabo ubia꞉noma꞉ eda꞉ote ibino iyaiya woko baiamo gito tolamoliya, ma kunu idawate ebeno pali wokoma꞉ ti ega꞉walo idawate olowame baiamo ti,
5 But they made light of it, and went, one to his own land, and another to his commerce.
6 ebene epetapiate Kawo Elawodubuno wokopi uwatete eba malogolelo ibi ebo anakapulamiya.
6 And the rest, laying hold of his bondmen, ill-treated and slew {them}.
7 Ebe tetelo Kawo Elawodubute kawonomamo dowalo ebeno gowelaopi ebo naliboli, ebene piyate ebeno wokopi danakapulamiya, gowelaopiate ibi kubanu anakapulamete ibino duliyomolo elamo gito imukalamiya.
7 And {when} the king {heard of it he} was wroth, and having sent his forces, destroyed those murderers and burned their city.
8 “Ebe tetelo ebete ebeno wokopiatamo negi, ‘Naimano koino kamiyale lawe soliyomuno inamabu bilibilinomo osiyodilola꞉kamo, wiyasiya nale dopamo deka꞉la꞉imo ebe epo wadewadenoa꞉, iba꞉te pelaema꞉ na ubia꞉nola.
8 Then he says to his bondmen, The wedding feast is ready, but those invited were not worthy;
9 Ebema꞉ modobola la꞉ kawokawo gabo gagao teta꞉mo tolama꞉wete, la꞉le da꞉nulama꞉ema ebe epo bilibilinomo nananaliyala꞉ iba꞉te naimano soliyomu bae ka꞉penaoma꞉.’
9 go therefore into the thoroughfares of the highways, and as many as ye shall find invite to the wedding feast.
10 Ebe tetelo wokopiate tolamete gabo gagao tetelo epo bilibilinomo ebo nuwatiya, ma kunu nigologolopi ega꞉walo inamabu bilibilinomagopi, ebe epo bilibilinomate kapimiya soliyomu baiamo pelamolete, iba꞉te bae kebe motolo kenautiye ebe kawo moto gu gito taboki.
10 And those bondmen went out into the highways, and brought together all as many as they found, both evil and good; and the wedding feast was furnished with guests.
11 “Ebe tetelo Kawo Elawodubute epono koto uwatolelaema꞉ soliyomu motamo da꞉pi, ebete kapiya dubu ebo pumi ebete soliyomuno wade kalikunomo pulia꞉no podoli.
11 And the king, having gone in to see the guests, beheld there a man not clothed with a wedding garment.
12 Kawo Elawodubute ebetamo negi, ‘Namutudawa, mabu keleka꞉ a꞉ma꞉ wade kaliku pulia꞉no da꞉podolawa꞉?’
12 And he says to him, {My} friend, how camest thou in here not having on a wedding garment? But he was speechless.
13 ebema꞉ Kawo Elawodubute ebeno opopiatamo negi, ‘Modobola la꞉ ebeno kotola agowala ala꞉mo matuolamolema꞉wete idoko magumamo ba꞉idila꞉wete ebo nanatepiyala꞉. Ebete ebolo lalo eba oliomolelo kawonomamo kiimene.’”
13 Then said the king to the servants, Bind him feet and hands, and take him away, and cast him out into the outer darkness: there shall be the weeping and the gnashing of teeth.
14 Ebema꞉ Ya꞉sute uwomu tabo ma kunu giya, “Nanitabola, Godote epo bilibilinomo ka꞉la꞉mina, wiyasiya ibi magumulo kapiyakapiyanomo uwatenako.”
14 For many are called ones, but few chosen ones.
15 Ebe tetelo Pa꞉lisi tanebapiate tolamete Ya꞉sukono tanaloma꞉ ibi magumulo tabo da꞉negeliya ibino ubi ebo niyatiya, iba꞉te ebe kuba gabamo eba nowabuga꞉talo ebete kebako tabo gelo ebe ebo kelaema꞉.
15 — ausente —
16 Ebene iba꞉te ibino waloma꞉talepi epetapi ega꞉walo Kawo Elawodubu Elodikono tanebapi atu tetelo Ya꞉sutamo aliboliya. Iba꞉te ebetamo pelamete a꞉da꞉ elemasigi gabodo na꞉pegeliya, “Iyatulamedawa, a iyatawala a꞉ma꞉ nani tabo lumagilata, iyo, a꞉ma꞉ epo Godokono gabo wadenomamo iyatulamenata. Nanitabola, a꞉ma꞉ epetapino gito gela tanalamo ka꞉tuduwatawenakoa꞉, ega꞉walo a꞉ma꞉ epo unu nikapiamo kulama꞉wena꞉, ma kunu lumagi idi atepalo lumagi idi ebo a꞉kelawa꞉emene.
16 And they send out to him their disciples with the Herodians, saying, Teacher, we know that thou art true and teachest the way of God in truth, and carest not for any one, for thou regardest not men's person;
17 Ebema꞉ a꞉imano woki awokalima꞉wete a nanaa꞉, Loma epono Kawo Elawodubunomo Sisatamo ta꞉kese mani ikameoma꞉ modobola꞉ka꞉ o kubala꞉ka꞉? A ebetamo ba꞉kikameoma꞉ o a꞉kikameoma꞉?”
17 tell us therefore what thou thinkest: Is it lawful to give tribute to Caesar, or not?
18 Ya꞉sute ibino elemasigi tanalo iyatawate negiya, “La꞉ mena netewa epolata! Mabu keleka꞉ la꞉le na masiginima꞉ dowagela꞉witama?
18 But Jesus, knowing their wickedness, said, Why tempt ye me, hypocrites?
19 La꞉ mani kapiya natamo nikanama꞉la꞉.”
19 Shew me the money of the tribute. And they presented to him a denarius.
20 ebete ibi nalateda꞉liya, “Me manilo da꞉pola꞉na, mailo ega꞉walo ololo pokonola꞉ka꞉?”
20 And he says to them, Whose {is} this image and superscription?
21 Iba꞉te negeliya, “Kawo Elawodubunomo Sisakonola.”
21 They say to him, Caesar's. Then he says to them, Pay then what is Caesar's to Caesar, and what is God's to God.
22 Ebema꞉ iba꞉te Ya꞉sukono tabo olowite eba anoanolo ebe atepate gito tolamiya.
22 And when they heard {him}, they wondered, and left him, and went away.
23 A꞉e magumune maimioa꞉noma꞉ degelana, ebe epo Sa꞉diyusi tanebapila. Ebe atu egelalo ibi epetapiate Ya꞉sutamo pelamete
23 — ausente —
24 tabo ma kunu pegeliya, “Iyatulamedawa, Mosesete Godokono tabo ma kunu giya, ‘Dubute a꞉ete kamiyale gudia꞉no datepamene, ebeno ekawite ebe amole lawete ebeno naniwino tanaloma꞉ gudi nosiyodilolemene.’
24 saying, Teacher, Moses said, If any one die, not having children, his brother shall marry his wife and shall raise up seed to his brother.
25 Aimano epo magumulo kapiya dubuno sebeni koiate ilukulinamiya. Dopo gudute kamiyale lawete gudi ulamea꞉no a꞉iya, ebene ebeno ekawite ebeno amole gito kelawiya.
25 Now there were with us seven brethren; and the first having married died, and not having seed, left his wife to his brother.
26 Ebe tetelo ebe atumu gudi ulamea꞉no gito ka꞉iya, ega꞉walo tetedawa idite eba kunu kowageliya. Ebene ebe sebeni atu alailame bilibilinomate eba kunu a꞉elaiya,
26 In like manner also the second and the third, unto the seven.
27 wiyasiya kamiyalete walone gito a꞉iya.
27 And last of all the woman also died.
28 Ebema꞉ iba꞉te a꞉e magumune igilamo demaimioma꞉na꞉, ebe Kawo Egelalo ebe kamiyalete sebeni dubu magumulo pokono kamiyalema꞉ na꞉keda꞉mene, mabu ebe ibi bilibilinomate aida꞉tepaiya?”
28 In the resurrection therefore of which of the seven shall she be wife, for all had her?
29 Ebene Ya꞉sute iba꞉tamo nowamiya, “La꞉ Sa꞉diyusi tanebapiate la꞉imano wokilo epono a꞉ela tanaloma꞉ kubanu gelanakomata, mabu la꞉ Godokono Buka tabo ega꞉walo ebeno elawo iyatawa꞉.
29 And Jesus answering said to them, Ye err, not knowing the scriptures nor the power of God.
30 Me tanalo ebe nanitabola, epate a꞉e magumune maimio tetelo iba꞉te kamiyale walo a꞉ka꞉piaidiolema꞉na꞉ ega꞉walo dubu a꞉ka꞉puwatolema꞉na꞉, iyo, iba꞉te Godokono Unu Duliyomolono nopopimu bilukulionama꞉na꞉.
30 For in the resurrection they neither marry nor are given in marriage, but are as angels of God in heaven.
31 Ebe mabuma꞉ Godokono Bukate a niyatuamena a꞉elaopiate a꞉e magumune maimioma꞉, iyo, ebete ebeno Bukalo la꞉tamo iyalo degiya ebe tabo la꞉ nanitabolo eka꞉la꞉mioliamata. Ebe tabote ma kunu itana,
31 Quanto à ressurreição dos mortos, não lestes o que Deus vos disse:
32 ‘Nanitabola, na Godotela. A꞉ibalayamako, Aisa꞉keko, ega꞉walo Ya꞉ikoboko, iba꞉te uwomua꞉ tetelo poko kamamatene, na ebetela.’ Ebema꞉ la꞉ Sa꞉diyusi tanebapi, la꞉imano wokilo na꞉kemalagidilawenama ebe ewonino igilate olopoligoiya? Ao, kolopoligiya꞉, mabu a꞉elaopiate Godoko kamamatena꞉, wiyasiya piyate igilolo dilukulina ebe eponomate ebe amamatena.”
32 Eu sou o Deus de Abraão, o Deus de Isaac e o Deus de Jacó {Ex 3,6}? Ora, ele não é Deus dos mortos, mas Deus dos vivos.
33 Ebe tetelo epo bilibilinomate Ya꞉sukono tabo olowite ebeno tabamo anoanolo nekalakalautiya.
33 E, ouvindo esta doutrina, as turbas se enchiam de grande admiração.
34 Ya꞉sukono tabote Sa꞉diyusi tanebapino tabo dalukolelamiya, ebe tanalo Pa꞉lisi tanebapiate olowite iba꞉te kapimiya ebetamo pelamiya.
34 Sabendo os fariseus que Jesus reduzira ao silêncio os saduceus, reuniram-se
35 Ebene ibi magumulo dubu idi ebe Godokono Totomu Tabo iyatawanomola, ebete Ya꞉suko kuba gabamo wabuga꞉tama꞉ ebe palateda꞉lo na꞉pegiya,
35 e um deles, doutor da lei, fez-lhe esta pergunta para pô-lo à prova:
36 “Iyatulamedawa, Godokono Totomu Tabo bilibilinomo magumulo kebe totomute kawonomoma꞉ keda꞉nale?”
36 Mestre, qual é o maior mandamento da lei?
37 — ausente —
37 Respondeu Jesus: Amarás o Senhor teu Deus de todo teu coração, de toda tua alma e de todo teu espírito {Dt 6,5}.
38 — ausente —
38 Este é o maior e o primeiro mandamento.
39 Ega꞉walo me totomu kawonomo idi atumu ba꞉kitana, ‘A꞉ma꞉ a꞉ka꞉tuwa꞉ a꞉ma꞉ demalagidilawena, modobola a꞉ma꞉le eba kunu a꞉ma꞉ niyakabolo dokolina ebe lumagi nilakapolo nemalagidilona.’
39 E o segundo, semelhante a este, é: Amarás teu próximo como a ti mesmo {Lv 19,18}.
40 Nanitabola, Godote epatamo Mosesedo dikalamiya ega꞉walo ebeno woki awokalimipiate ebeno Bukamo dakuloliya, ebe Totomu Tabo bilibilinomono magumu ebe kapiyala, me kawokawo totomu netewa magumulo ba꞉pola꞉na.”
40 Nesses dois mandamentos se resumem toda a lei e os profetas.
41 Ebene Pa꞉lisi dubate ibino taneba magumulo eba pola꞉nalo Ya꞉sute ibi nalateda꞉liya,
41 Como os fariseus se agrupassem, Jesus interrogou-os:
42 “La꞉ Kelisokono tanaloma꞉ keba kunu kemalagidilawenama? Ebe pokono a꞉la꞉mula꞉ka꞉?”
42 Que pensais vós de Cristo? De quem é filho? Responderam: De Davi!
43 Ya꞉sute iba꞉tamo negiya, “La꞉imano tabo nanitabola, ebema꞉ mabu keleka꞉ Da꞉ibidite Kelisoko ebeno Kawodawama꞉ deka꞉miya? Iyo, ebete Godokono Uliyanano elawamo tabo ma kunu kiyawaiya,
43 Como então, prosseguiu Jesus, Davi, falando sob inspiração do Espírito, chama-o Senhor, dizendo:
44 ‘Kawodawa Godote naimano Kawodawa
44 O Senhor disse a meu Senhor: Senta-te à minha direita, até que eu ponha teus inimigos por escabelo dos teus pés {Sl 109,1}?
45 Ebene Ya꞉sute tabo moga꞉melo walo na꞉kegiya, “La꞉ me tabo eba malagidilolo na nanana꞉la꞉, Da꞉ibidite ebeno a꞉la꞉mu Kelisoko ebeno Kawodawama꞉ ka꞉milo ebete Godokono tumudi apuamo okolima꞉ giya, ebema꞉ ebe tanalote keba kunu na꞉ka꞉pemaigamene?”
45 Se, pois, Davi o chama Senhor, como é ele seu filho?
46 Ebe tetelo ibi magumulo lumagi idite Ya꞉sutamo wiya tabo gema꞉ ka꞉modobiya꞉, ebema꞉ ebe tetene wagilimite epate ebe tabo idi alateda꞉ma꞉ na꞉toletoleutiya.
46 Ninguém pôde responder-lhe nada. E, depois daquele dia, ninguém mais ousou interrogá-lo.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 22, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.