Mateus 9

YISU KILISI ANE BINGE VIE GIENGK IWAL AVOS (KBM) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Yisu tis ane singamolomb-gen ile ipil as ei-vovo vukuri be ilumul ile ipil bui tavlu ane vukuri, be ile imbielk ve ei ate ane nam roro.
1 Jesus entrou num barco, voltou para o lado oeste do lago e chegou à sua cidade .
2 Be amolmol nangge nam dabe etok inggas amol ti ebe gigas gimat be va tis bage dubi giru bingbleng ok giwei ane yemb be itangi Yisu ile. Yisu gili eisir as aplos givin ei, beti ginei gitangi amol gimat nok be ginei, “Natum. Aplom bunam bwaya, ve miam gen tiate ebe gulgum ok ande ayeu gasin gikwai.”
2 Então algumas pessoas trouxeram um paralítico deitado numa cama. Jesus viu que eles tinham fé e disse ao paralítico:
3 Be gidung subu ebe emb Mose ane yaun dabin ok iute be inei ve isate, “Amol etenik wat ve nilgum molok nile Pomate me?”
3 Aí alguns mestres da Lei começaram a pensar: — Este homem está
4 Bemem Yisu ande gitpweng yaun ete eisir tas gitung be inei ve is ate ok are gikwai beti ginei gitangi eisir be ginei;
4 Porém Jesus sabia o que eles estavam pensando e disse:
5 “Ginei ayeu nanei ve yaun ge nitangi amol gimat etenik be nanei, ‘Umdil be uvwat am yemb be uvang,’ bemem awangg yaun etok ano ma, atob ayeu mai-mayangg ano-ngge. Bemem ginei ayeu nanei; ‘Ande ayeu gasin miam gen tiate gikwai,’ be awangg yaun etok ano gile ite, okob atob ayeu mai-mayangg ite. Ve amolmol gitangi ebe atob indi gen etok ane ano be inatpweng are ok ite ma.
5 O que é mais fácil dizer ao paralítico: “Os seus pecados estão perdoados” ou “Levante-se e ande”?
6 Bemem ayeu tangg givin ganei yem unatpweng yaun eteik are vevie kob. Pomate Natu ayeu ebe meng-gahland weik amolmol ok angg gwangne gitangi ebe ve nasin amolmol as tiate nikwai nangge nalk etenik ok.” Bekob Yisu ginei gitangi amol gimat etok be ginei, “Umdil be uvwat am yem be uvang am nam ane.”
6 Pois vou mostrar a vocês que eu, o Então disse ao paralítico:
7 Amol gimat etok gimdil be givwat ane yemb be givang ane nam ane.
7 O homem se levantou e foi para casa.
8 Amolmol ili gen etok be ikuri vunungge love yaun ok ma be avos givwat Pomate are ve ebe geb ane gwangne dang dang-etok gitangi amolmol.
8 Quando o povo viu isso, ficou com medo e louvou a Deus por dar esse poder a seres humanos.
9 Yisu tis ane singamolomb-gen ikwai taku etok be ivang ve ile be Yisu gili amol ti ebe geb kulkul takes ane ok, are Matai gibweg ane nam aplo kulk ane. Be Yisu ginei gitangi ei, “Unme be uvang mul ve ayeu.” Matai gimdil be gitau gile Yisu.
9 Jesus saiu dali e, no caminho, viu um cobrador de impostos, chamado Mateus, sentado no lugar onde os impostos eram pagos. Jesus lhe disse: Mateus se levantou e foi com ele.
10 Givin sawa ti Yisu tis ane singamolomb-gen en ben nangge Matai nok ane nam be amolmol subu ebe emb kulkul takes ane be iyo iyo amolmol be inggas as mone subu sinsin-ge givin ok be tis amolmol tiate ane subu ile be en ben ivin Yisu tis ane singamolomb-gen.
10 Mais tarde, enquanto Jesus estava jantando na casa de Mateus, muitos cobradores de impostos e outras pessoas de má fama chegaram e sentaram-se à mesa com Jesus e os seus discípulos.
11 Be amolmol subu nangge Parisai ili be ile iutani Yisu ane singamolomb-gen be inei, “Nam-nambed be yem aim gidung gen ben givin amolmol ebe emb kulkul takes ane be iyo iyo amolmol be inggas as mone subu singsin-ge givin ok, be tis eisir tiate ane bambamo etok?”
11 Alguns fariseus viram isso e perguntaram aos discípulos: — Por que é que o mestre de vocês come com os cobradores de impostos e com outras pessoas de má fama?
12 Yisu giute Parisai as yaun etok be giwel eisir avos be ginei, “Amolmol ebe utlas vie ok itangi amol marasin ane ile ite ma, eisir ebe tis gimat ok ge ete ivang itangi amol marasin ane ile.
12 Jesus ouviu a pergunta e respondeu:
13 Unde be unatlo Pomate ane yaun (ebe warik ane amol ebe ginei ei avo ok, ginei ok vevie be undi kob). Ayeu tag givin ve ganei yem unemb da ge nitangi ayeu ite, bemem ayeu tag givin ganei yem tangg-aim viti ve aim ate be unambweg vie-ngge. Ayeu ganme ve amolmol vie ane ge ite ma, ayeu ganme ve amolmol tiate ane givin.
13 Vão e procurem entender o que quer dizer este trecho das
14 Be givin sawa etok ge Jon ane singamolomb-gen itangi Yisu ile be iutani ei be inei; “Nam-nambed be amei tis parisai ayamar ben givin as-mate subu be as miengk be miam singamolomb-gen ilgum ite.
14 Então os discípulos de João Batista chegaram perto de Jesus e perguntaram: — Por que é que nós e os
15 Yisu giwel eisir avos be ginei, “Ginei ayeu nambweg navin angg amolmol-gen atob eisir aplos bunam ite bemem ginei ayeu navang nakwai eisir, kob atob aplos bunam be atob inen ben ite.
15 Jesus respondeu:
16 Amol ti gitangi ebe nivwat waingg mwanggane ti be nidgin ane ei-vovo vaku ti ok ite. Ginei ei nilgum, atob ngal niyuki ei-vovo nok okob atob waingg niti-titip kob atob ei-vovo nile nitav gielk.
16 — Ninguém usa um retalho de pano novo para remendar uma roupa velha; pois o remendo novo encolhe e rasga a roupa velha, aumentando o buraco.
17 Be amol ti gitav nam vaku ti be gitak ark mwanggane gireu ane nam vaku etok ite. Ginei ei nilgum dang etok okob atob ur tis wavin nilgum be ark muanggane etok niti-titip kob atob ur nisov nam aplo. Tanemb gen vaku isgabu kob atob isgabu ge niengk vie.”
17 Ninguém põe vinho novo em
18 Yisu ginei yaun gitangi amolmol givang, be amol ti ebe geb lum mateu ane dabin ok ginme be giro vandubi supwe gisov nalk gitangi Ei be ginei, “Ayeu natungg avie ande gimat vunu gikwai bemem ayeu tag givin ganei mie nunme be nutak bagem niwei ei veik matawe vukuri.”
18 Enquanto Jesus estava falando ao povo, um chefe religioso chegou perto dele, ajoelhou-se e disse: — A minha filha morreu agora mesmo! Venha e ponha as mãos sobre ela para que viva de novo.
19 Yisu tis ane singamolomb-gen imdil be itau ile amol bamo nok be tepwe ile.
19 Então Jesus foi com ele, e os seus discípulos também foram.
20 Be avie ti ebe gigas avie as gimat be giengk dang etok gitangi Sonda bamo 12 ok, gile gibloblo Yisu dume be bage gile Yisu ane kup ge,
20 Certa mulher, que fazia doze anos que estava com uma hemorragia, veio por trás de Jesus e tocou na barra da capa dele.
21 be ta gitung dang etok ginei, “Ginei ayeu baingg niwei Yisu utle ulis me ane kup ge, okob etok gitangi ebe atob nilgum be ayeu utlangg vie vukuri ok.”
21 Pois ela pensava assim: “Se eu apenas tocar na capa dele, ficarei curada.”
22 Yisu giro na vukir be gili avie nok bekob ginei, “Avie natu. Aplom bunam bwaya, mie aplom givin beti gilgum be utlem vie vukuri.” Be seukie-ngge avie nok utle vie vukuri.
22 Jesus virou, viu a mulher e disse: E naquele momento a mulher ficou curada.
23 Yisu tis ane singamolomb-gen imbielk ve amol bamo galkok ane nam be Yisu gili ebe amolmol ilgum tangir be es uye be avos bambamo-ngge ok,
23 Depois Jesus foi para a casa do chefe religioso. Quando viu os que tocavam música fúnebre e viu a multidão numa confusão geral,
24 be ginei, “Unde unahlang unkwai! Avie natu etnok gimat vunu ite, etenok ei matano giengk beti giengk.” Be amolmol tepwengge imalk be inei yaun ungglus ungglus gipil Yisu.
24 disse: Então começaram a caçoar dele.
25 Amolmol tepwengge ile ihlang ikwai kob Yisu gisov nam aplo gile be geb avie natu nok gibweg bage be seukie-ngge avie natu matawe be gimdil vukuri.
25 Logo que a multidão saiu, Jesus entrou no quarto em que a menina estava, pegou-a pela mão, e ela se levantou.
26 Be gen etok ane binge givang geb taku walang ok avut.
26 E a notícia a respeito disso se espalhou por toda aquela região.
27 Yisu gikwai taku etok be givang ve gile be amol ailu itau ile ei, sulu ailu nok matanos bop ge isgabu. Be gabu ital yaun avos bamo-ngge gitangi Yisu, be inei, “Devit ane dani mie, tam viti ve eilu ma.”
27 Jesus saiu daquele lugar, e no caminho dois cegos começaram a segui-lo, gritando: —
28 Yisu gisov nam aplo gile gibweg bekob ete amolmol subu inggas matanos bop ailu nok itangi ei ile. Be Yisu ginei gitangi sulu be ginei, “Yemlu aplongg-aim givin unei atob ayeu nalgum yemlu matanongg-aim be vie vukuri me ma?” Be sulu inei, “Amol Bamo, eilu aplongg-amei givin.”
28 Assim que Jesus entrou em casa, os cegos chegaram perto dele. Então ele perguntou: — Sim, senhor! Nós cremos! — responderam eles.
29 Beti Yisu gitak bage giwei sulu matanos be ginei; “Yemlu aplongg-aim givin ayeu beti atob gen ebe gabu tangg-aim givin ve un-gas ok atob ano nile.”
29 Jesus tocou nos olhos deles e disse:
30 Beti gabu matanos ponge be ili taku. Be Yisu geb yaun gwangne molge gitangi sulu be gine, “Gabu undi ge! Unei gen etenik ginge nitangi amolmol be inaute bwaya.”
30 E os olhos deles ficaram curados. Aí Jesus ordenou com severidade:
31 Bemem sulu ile be inei Yisu ane binge gitangi amolmol nangge taku etok be nangge taku subu givin.
31 Porém eles foram embora e espalharam as notícias a respeito de Jesus por toda aquela região.
32 Yisu tis ane singamolomb-gen ivang ve ile be amolmol subu inggas amol ti ebe ngalau tiate gilgum be gitangi ve ninei yaun ite ok, itangi Yisu ile.
32 Quando eles foram embora, algumas pessoas levaram a Jesus um homem que não podia falar porque estava dominado por um demônio.
33 Yisu gitin ngalau tiate etok be gile gihlang gikwai amol nok bekob ete ginei yaun vusa. Amolmol tepwengge ili be ilat bais be inei, “Eitit tali gen bamo ti dang etenik nangge Israel ite molge.”
33 Logo que o demônio foi expulso, o homem começou a falar. Todos ficaram admirados e afirmavam: — Nunca vimos em Israel uma coisa assim!
34 Bemem amolmol subu nangge Parisai inei, “Ei gitin ngalau tiate etok ve ngalau tiates as amol bamo ebe geb eisir dabin ok ane gwangen.”
34 Mas os fariseus diziam: — O chefe dos demônios é quem dá a esse homem poder para expulsar demônios.
35 Yisu givang geb taku etok avut, be gibul amolmol nangge as lum mateu ane aplo gitang-tangi ge, be ginei yaun ebe Pomate ve nemb amolmol dabin ok lavo lavo gitangi eisir.
35 Jesus andava visitando todas as cidades e povoados. Ele ensinava nas sinagogas , anunciava a boa notícia sobre o Reino e curava todo tipo de enfermidades e doenças graves das pessoas.
36 Be gilgum amolmol ebe inggas gimat walang ano ok utlas vie vukuri, be ta viti ve eisir ano-ngge ve gili ebe eisir aplos bunam be imbweg vie ite molge, weik bwelk ebe tivie ma ok.
36 Quando Jesus viu a multidão, ficou com muita pena daquela gente porque eles estavam aflitos e abandonados, como ovelhas sem pastor.
37 Be ginei gitangi ane singamolomb-gen be ginei, “Um etenik ande ane ben gipasang ate gikwai bemem amolmol ebe ve inro ben sut ok aitol ge.
37 Então disse aos discípulos:
38 Dang etok be yem unes miengk be unau-tani um tivie veik nihlin ane amolmol kulkul ane subu inme be inro ane ben ano sut nisov ane nam ben ano ane nile.”
38 Peçam ao dono da plantação que mande mais trabalhadores para fazerem a colheita.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 9, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.