Lucas 22
YISU KILISI ANE BINGE VIE GIENGK IWAL AVOS (KBM) vs NAA
1 Gibloblo ve eisir Juda inalgum as ben bamo ebe ital inei Pasova ok.
1 Estava próxima a Festa dos Pães sem Fermento, chamada Páscoa.
2 Be bambamo ebe emb kulkul da ane ok be tis gidung ebe emb Mose ane yaun dabin ok, irek luev ebe ve ines Yisu vunu ok bemem eisir ipelk ve amolmol.
2 Os principais sacerdotes e os escribas procuravam uma forma de matar Jesus; porque temiam o povo.
3 Be Judas Iskariot etok Yisu ane amol singamolomb ti. Be Sadam ande gile givang givin ei gikwai.
3 Ora, Satanás entrou em Judas, chamado Iscariotes, que era um dos doze.
4 Judas Iskariot nok givang gitangi bambamo ebe emb kulkul da ane ok be tis gidung ebe emb Mose ane yaun dabin ok gile be gipasang yaun ebe ve nitak Yisu nisov eisir bais ok gitangi eisir.
4 Judas foi entender-se com os principais sacerdotes e os capitães sobre como lhes entregaria Jesus.
5 Beti eisir bambamo nok iute be tas vevias ge be inei atob inavgo ei ve mone.
5 Eles se alegraram e combinaram em lhe dar dinheiro.
6 Judas Iskariot nok ande tang gitung dongke-ngge ve nilgum ane yaun etok ano nile, beti ei gilgum ve nili sawa vie-ngge ti ebe ande amolmol tepwengge ikwai Yisu be Ei ate-ngge gibweg ok okob. Veik ei ninggas bambamo ebe emb kulkul da ane ok be tis eisir ebe emb Mose ane yaun dabin ok be inde be inemb Yisu ta bwayage-ge.
6 Judas concordou e buscava uma boa ocasião para lhes entregar Jesus, longe da multidão.
7 Gibloblo ve amolmol Juda ane inalgum as ben bamo ebe ital inei Pasova ok, beti as mate etok ebe amolmol veve ines bwelk sipsip vunkunu ve inalgum ben ok.
7 Chegou o dia da Festa dos Pães sem Fermento, em que era necessário fazer o sacrifício do cordeiro pascal.
8 Beti Yisu tang gitung ve nihlin Pita gabu Jon inde be inpasang eisir as ben, beti ginei gitangi sulu be ginei; “Yemlu unde be unpasang eitit and ben ebe ve tanen ok yapin.”
8 Então Jesus enviou Pedro e João, dizendo:
9 Be sulu iutani Yisu be inei, “Mie tam-givin gunei eilu anpasang eitit and ben nangge nam inend?”
9 Eles lhe perguntaram: — Onde o senhor quer que a preparemos?
10 Be Yisu ginei gitangi sulu, “Gabu unde unahlang Jerusalem ok be atob undi amol ti givwat bui gisov ul bui ane bamo ti, be gabu un-sasa ei unde love unpil nam ete ei ve nipil ok unde.
10 Jesus lhes explicou:
11 Be gabu unei nitangi nam nok ane tivie dang eteik, ‘Amei-mei Gidung ginei mie nomb nam aplo ti nitangi amei ve anen amei ben Pasova ane anambweg.’
11 e digam ao dono da casa: “O Mestre pergunta: ‘Onde fica o aposento no qual comerei a Páscoa com os meus discípulos?’”
12 Kob atob amol nok nes nam aplo bamo ti ru nitangi yemlu. Bekob gabu unpasang eitit and ben nangge etok.”
12 Ele lhes mostrará um espaçoso cenáculo mobiliado; ali façam os preparativos.
13 Pita gabu Jon ile love ili gen walang ok gitangi ebe galkik Yisu ginei gitangi sulu yapin ok, beti gabu emb kulkul ve ipasang tis Yisu as ben Pasova ane nangge etok.
13 E, indo, acharam tudo como Jesus lhes tinha dito e prepararam a Páscoa.
14 Yisu tis ane aposel gen isov nam aplo ile imbweg ve inen ben.
14 Chegada a hora, Jesus se pôs à mesa, e os apóstolos estavam com ele.
15 Be Yisu ginei gitangi eisir be ginei; “Ayeu tangg givin ano-ngge ve ganei nan ben etenik navin yem nimungg bekob nanggas vavavne.
15 Então Jesus lhes disse:
16 Dangetok be Ayeu nanei nitangi yem, Ayeu atob nan ben etenik vukuri ite love gen bunam etok ane dabe ano nile be niengk nitip ge nangge Pomate ane taku ebe geb amolmol dabin ok okob.
16 Pois eu lhes digo que nunca mais a comerei, até que ela se cumpra no Reino de Deus.
17 Bekob Yisu geb wain tis kap be ges miengk gitangi Pomate bekob geb gitangi ane singamolomb gen be ginei, ‘Unemb wain etenik itangi aim ate be unum.’
17 E, pegando um cálice, depois de ter dado graças, disse:
18 Ayeu nanei nitangi yem, ‘Ayeu atob nanum wain etenik vukuri ite love Pomate nemb amolmol dabin nangge ane taku okob atob ayeu nanum wain vaku etok navin yem nangge taku ebe Pomate ve nemb amolmol dabin ok.
18 Pois eu digo a vocês que, de agora em diante, não mais beberei do fruto da videira, até que venha o Reino de Deus.
19 Bekob geb ben (beret) be ges miengk gitangi Pomate bekob geb gitangi ane singamolomb gen be ginei; ‘Etenik weik Ayeu utlangg ulis ebe gab ve amolmol tepwengge ane ok. Be unen be tangg-aim nitung Ayeu.’
19 E, pegando um pão, tendo dado graças, o partiu e lhes deu, dizendo:
20 En ben gikwai kob Yisu geb wain tis kap be gilgum weik etok ge be ginei, ‘Etenik weik awangg twerk ebe gimsuli ve niro luev vaku ebe Pomate ve nisin amolmol as tiate nikwai ta ok etenik.
20 Do mesmo modo, depois da ceia, pegou o cálice, dizendo:
21 Bemem tau undi kob, ve amol ebe atob ninei Ayeu binge nitangi amolmol valir ane ok ete ande gibweg be gen ben givin Ayeu nik.
21 — Mas eis que a mão do traidor está comigo à mesa.
22 Pomate Natu Ayeu ebe meng gahlang weik amolmol ok atob namat vunu dang-ebe warik Pomate ei ate tang gitung yapin ok. Bemem amol ete ve ninei Ayeu binge nitangi amolmol valir ane ok likok e, atob ninggas vavavne bamo molge.’
22 Pois o Filho do Homem vai segundo o que está determinado, mas ai daquele por quem ele está sendo traído!
23 Eisir singamolomb iute be inei ve is ate be inei, ‘Amol ret ete atob nilgum gen dangetok ok?’
23 Então começaram a perguntar entre si qual deles seria o que estava para fazer isso.
24 Eisir singamolomb iutau-tani is ate ve eisir as amol ret atob menihlang weik eisir as amol bamo.
24 Houve também entre eles uma discussão sobre qual deles parecia ser o maior.
25 Beti Yisu ginei gitangi eisir be ginei. “Amolmol bambamo ebe emb amolmol dabin nangge nalk etenik ok, tis as gwangne-ngge. Be ginei eisir inei yaun ti ok-ti atob amolmol insov eisir as yaun ane lu-ngge.
25 Mas Jesus lhes disse:
26 — ausente —
26 Mas vocês não são assim; pelo contrário, o maior entre vocês seja como o menor; e aquele que dirige seja como o que serve.
27 — ausente —
27 Pois qual é maior: aquele que está à mesa ou aquele que serve? Não é verdade que é aquele que está à mesa? Pois, no meio de vocês, eu sou como quem serve.
28 Ayeu gagas bunam walang ano bemem yem uvang uvin ayeu geb ta-ngge.
28 Vocês são os que têm permanecido comigo nas minhas tentações.
29 Pomate geb ane gwangne gitangi ayeu beti gab amolmol dabin.
29 E eu confio a vocês um reino, assim como o meu Pai confiou a mim,
30 Dangetok be atob ayeu namb angg gwangne nitangi yem weik etok ge, be nindeb mul ane atob yem unambweg unvin ayeu nivin ebe ayeu ve menahlang ve Amol Bamo (King) ebe ve namb gen tepwengge dabin ok. Be atob yem unalgum amolmol Israel ane as yaun.
30 para que comam e bebam à minha mesa no meu Reino; e vocês se assentarão em tronos para julgar as doze tribos de Israel.
31 Be Yisu ginei gitangi Pita be ginei; “Pita, Sadam gigas gwangne be ei gitangi ebe atob nilgum mie weik ebe ilir kopi ulis gikwai ano ok.
31 — Simão, Simão, eis que Satanás pediu para peneirar vocês como trigo!
32 Bemem ayeu gas miengk gitangi Pomate ve mie ane veik mie aplom ninggas ayeu ta painge-ngge. Veik ginei mie guro im ate vukir be gutangi ayeu gunme vukuri, okob mie gitangi ebe atob nuro am nune-nggen ta ok weik etok ge.”
32 Eu, porém, orei por você, para que a sua fé não desfaleça. E você, quando voltar para mim, fortaleça os seus irmãos.
33 Be Pita giwel Yisu avo be ginei, “Amol Bamo, Ayeu ande gas au-ate bago gikwai ve atob nambweg kapual-lu navin mie, be atob namat vunu navin mie weik etok ge.”
33 Porém Pedro respondeu: — Estou pronto para ir com o Senhor, tanto para a prisão como para a morte.
34 Yisu giwel Pita avo be ginei, “Pita, Ayeu nanei nitangi mie, Atob tambok etenik kavkavav niteng ite nangge be atob mie nuvkir dumem nitangi ayeu nimungg.”
34 Mas Jesus lhe disse:
35 Be Yisu ginei gitangi ane singamolomb gen be ginei, “Warik Ayeu gahlin yem be uvang utangi nam dabe ge ule, be uvwat aim vak me mone, me kup ti givin aim ate ite, be givin sawa etok okob yem urek aim ate ve gen ti ane me ma?” Be eisir singamolomb iwel Yisu avo be inei, ‘Ma molge!’
35 A seguir, Jesus perguntou aos discípulos: Eles responderam: — Não faltou nada!
36 Beti Yisu ginei gen ebe asonge menihlang nipil eisir ok be ginei, “Galkik as mate etenik ginei amol ti ane mone tis vak giengk, okob ei nivwat ane gen nivin. Be ginei amol ti ane buyag valir ane ti giengk ite, okob ei nemb ane kup ve amolmol inavgo bekob nivwat gen etok ane mone nile be nivgo buyag valir ane ti ve ane.
36 Então Jesus lhes disse:
37 Be ayeu nanei nitangi yem, yaun ebe warik Pomate ane amolmol kulkul ane inei ok, atob ano nile, be yaun nok dang eteik; ‘Atob amolmol intal ayeu inei amol ebe gavang gavin amolmol tiate ane ok.’
37 Pois eu lhes digo que é preciso que se cumpra em mim o que está escrito: “Ele foi contado com os malfeitores.” Pois o que a mim se refere está sendo cumprido.
38 Be eisir singamolomb inei gitangi Yisu be inei, ‘Amol Bamo, Eitit and buyag valir ane ailu-ngge ete giengk nik.’ Be Yisu ginei gitangi eisir, ‘Etok gitangi.’
38 Então lhe disseram: — Senhor, aqui estão duas espadas! Jesus lhes respondeu:
39 Yisu gimdil be gile ve nireu matendubi ebe ei-oliv anongge givarkei ok nile ve nes miengk dangebe gilgum gilgum ok. Beti eisir singamolomb itau ile ei be ile.
39 E, saindo, Jesus foi, como de costume, para o monte das Oliveiras; e os discípulos o acompanharam.
40 Eisir imbielk ve taku nok gikwai kob Yisu ginei ve ane singamolomb gen be ginei, “Yem unes miengk gwangne-ngge weik gen bunam dang dang etok nipil yem bwaya.”
40 Chegando ao lugar escolhido, Jesus lhes disse:
41 Bekob Yisu gikwai ane singamolomb gen be givang gile aikawe kasop-gege be givswen va-ndubi gisov nalk be ges miengk dang eteik:
41 Ele, por sua vez, se afastou um pouco, e, de joelhos, orava,
42 “Tamangg, Mie gitangi ebe ve nuitin gen bunam bamo etok nikwai ayeu ok. Bemem mie nulgum nitangi ebe ayeu angg tang gitung ok ite, Mie nulgum nitangi ebe mie ate am tam gitung ok.”
42 dizendo:
43 — ausente —
43 Então lhe apareceu um anjo do céu que o confortava.
44 — ausente —
44 E, estando em agonia, orava mais intensamente. E aconteceu que o suor dele se tornou como gotas de sangue caindo sobre a terra.
45 Yisu ges miengk gikwai kob ginumul gitangi ane singamolomb gen gile be gili eisir ande tepwengge isov be iengk ge, ve eisir aplos bunam molge.
45 Levantando-se da oração, Jesus foi até onde os discípulos estavam, e os encontrou dormindo de tristeza.
46 Beti Yisu ges is itin be ginei, “Unyengk bwaya, be unambweg matawangg-aim be unes miengk gwangne-ngge veik gen bunam ete ve ninme ok nipil yem nivin bwaya.”
46 E disse:
47 Yisu ginei yaun ve ane singamolomb gen givang nangge be Judas Iskariot, ei Yisu ane singamolomb ti, ei gigas amolmol dubi bamo ti be imbielk ve Yisu tis ane singamolomb gen tavlu nangge etok. Judas Iskariot nok givang gitangi Yisu gile ve nisavi ei bage.
47 Enquanto Jesus ainda falava, eis que chegou uma multidão. E um dos doze, que se chamava Judas, vinha à frente deles e se aproximou de Jesus para o beijar.
48 Beti Yisu ginei gitangi ei be ginei, “Mie gunme ve nusavi ayeu baingg veik nos ayeu ru nitangi amolmol valir ane dubi bamo etenik merav?”
48 Jesus, porém, lhe disse:
49 Be eisir singamolomb ili ebe amolmol valir ane ile ve inemb Yisu ta ok, beti inei gitangi Yisu be inei, “Amol Bamo, Gitangi ebe amei anes eisir etenik ok me ma?”
49 Os que estavam ao redor de Jesus, vendo o que estava por acontecer, perguntaram: — Senhor, devemos atacar com as espadas?
50 Be eisir singamolomb nok as amol ti girun ane buyag valir ane be gispe amol bamo ti ebe geb kulkul da ane ok ane amol kulkul ane ti talngelan tavlu gili gikwai.
50 Um deles golpeou o servo do sumo sacerdote e cortou-lhe a orelha direita.
51 Bemem Yisu ginei gitangi ane singamolomb gen be ginei, “Ande ulgum etok gitangi.” Bekob ete Yisu gilgum amol nok talngelan be vie vukuri.
51 Mas Jesus interveio, dizendo: E, tocando na orelha do homem, o curou.
52 Be Yisu ginei gitangi bambamo ebe emb kulkul da ane ok be tis amolmol valir ane ebe emb lum yamar dabin ok tis eisir bambamo yaun ane ebe inme ve in-gas Ei ok be ginei, “Wat Ayeu amol vaina ane ti me, beti yem unme tis gen valir ane-ngge ve un-gas Ayeu?
52 Então Jesus disse aos principais sacerdotes, capitães do templo e anciãos que vieram prendê-lo:
53 As mate walang ok Ayeu gavang gavin yem be ganei mateu gitangi yem nangge lum yamar aplo bemem yem omb Ayeu ta ite? Bemem galkik as mate etenik atob amol aiweng tumi (Sadam) ane be tis yem unalgum gen nitangi ebe yem ate tangg-aim gitung ve unalgum ok.”
53 Todos os dias, estando eu com vocês no templo, vocês não tentaram me prender. Esta, porém, é a hora de vocês e a hora do poder das trevas.
54 Amolmol valir ane bais gisov Yisu be inggas ile amol bamo ti ebe geb amolmol dabin ok ane nam. Be Pita gitau gile eisir bemem ei givang aikai-kawe-ngge.
54 Então, prendendo Jesus, levaram-no e o introduziram na casa do sumo sacerdote. Pedro seguia de longe.
55 Be givin etok ande amolmol imban yev gile nam luvwe yapin be imbweg ve inaute Yisu ane yaun. Beti Pita gile be gile gibweg givin amolmol ebe imbweg ile idbul yev ok be gibweg.
55 Quando acenderam um fogo no meio do pátio e se assentaram juntos, Pedro tomou lugar entre eles.
56 Be amol bamo ebe giute giute amolmol as yaun ok ane avie kulkul ane ti gili Pita ebe gibweg ve gimuailuv yev ok, be na giro ei ta be ginei, “Amol etenik ok ebe givang givin Yisu ok.”
56 Uma empregada, vendo-o sentado perto do fogo, fixou os olhos nele e disse: — Este também estava com ele.
57 Bemem Pita ges Yisu are ta be ginei, ‘Ayeu tangg gisgil amol etenok.’
57 Mas Pedro negou, dizendo: — Mulher, não o conheço.
58 Be bwayage kob amol ti gili Pita vukuri be ginei, “Mie etenik ete Yisu ane singamolomb ti!” Bemem Pita giwel amol nok avo be ginei, ‘Ma! Ayeu ite!’
58 Pouco depois, outro homem, ao ver Pedro, disse: — Você também é um deles. Mas Pedro disse: — Homem, eu não sou um deles.
59 Be imbweg love ande sawa manang kasop-gege, bekob amol ti ginei yaun girwel na-ngge gitangi Pita be ginei, “Bingano molge, Yisu ane singamolomb ti etenik ve ei ginei yaun weik ebe amolmol Galilaia ane ok!”
59 E, tendo passado cerca de uma hora, outro afirmou, dizendo: — Com certeza este também estava com ele, porque também é galileu.
60 Bemem Pita giwel amol nok avo be ginei, “Ayeu tangg gisgil amol ete yem unei ane yaun nok!”
60 Mas Pedro insistiu: — Homem, não sei do que você está falando. E logo, enquanto Pedro ainda falava, o galo cantou.
61 Beti Amol Bamo (Yisu) giro na vukir gitangi Pita be na giro ei ta be seukie-ngge Pita ta-nggiro Yaun ebe Yisu ginei gitangi ei gimungg yapin ok. Ve Yisu ginei gitangi Pita dang eteik, ‘Atob tambok etenik kavkavav niteng ite nangge be atob mie nos Ayeu arengg ta nimungg.’
61 Então, o Senhor voltou-se e fixou os olhos em Pedro. E Pedro se lembrou da palavra do Senhor, como lhe tinha dito: “Hoje, antes que o galo cante, você me negará três vezes.”
62 Beti Pita gimdil gile gihlang gikwai nam luvwe be giteng anongge.
62 E Pedro, saindo dali, chorou amargamente.
63 — ausente —
63 Os homens que detinham Jesus zombavam dele, davam-lhe pancadas e,
64 — ausente —
64 colocando uma venda sobre os olhos dele, diziam: — Profetize! Quem foi que bateu em você?
65 Be inei yaun ungglus-ungglus subu gipil Yisu givin.
65 E muitas outras coisas diziam contra ele, blasfemando.
66 Givin sawa etok ge bambamo subu ebe emb kulkul da ane ok be tis gidung ebe emb Mose ane yaun dabin ok, be tis bambamo yaun ane subu iro is ate sut bekob inggas Yisu itangi eisir awaga as kasa ile,
66 Logo que amanheceu, reuniu-se a assembleia dos anciãos do povo, tanto os principais sacerdotes como os escribas, e o conduziram ao Sinédrio, onde lhe disseram:
67 be iutani Ei be inei, “Mie unei itangi amei kob. Mie Amol etenik ebe gob amolmol ru ok me?” Be Yisu giwel eisir avos be ginei, “Ginei Ayeu ate nanei Ayeu amol ebe gab amolmol ru ok, atob yem aplongg-aim nivin awangg yaun ite.
67 — Se você é o Cristo, diga-nos. Então Jesus lhes respondeu:
68 Be ginei Ayeu nautani yem ve yaun ti ane, atob yem unwel awangg yaun ite weik etok ge.
68 E, se eu perguntar, vocês não me darão resposta.
69 Bemem galkik as mate etenik be asonge niengk dangetok, atob Pomate Natu Ayeu ebe meng gahlang weik amolmol ok atob nambweg nambloblo Tamangg nangge ane taku vie.”
69 Desde agora, o Filho do Homem estará sentado à direita do Deus Todo-Poderoso.
70 Be eisir tepwengge inei, ‘Mie amol dang etenik ete gunei Pomate Natu mie merav?’ Be Yisu giwel eisir avos be ginei, “Yem ate nok ete unei Pomate ane Natu Ayeu.”
70 Todos perguntaram: — Então você é o Filho de Deus? Jesus respondeu:
71 Beti amolmol tepwengge imdil be inei, “Eitit tanasge amol yaun ane bwaya, ve ande eitit tepwengge taute Ei ane yaun ebe ginei ok gikwai!”
71 Eles disseram: — Que necessidade ainda temos de testemunho? Porque nós mesmos ouvimos o que ele falou.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 22, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.