Lucas 19

Monoq Gotola Gosohaq (GAH) vs NAA

Sair da comparação
NAA Nova Almeida Atualizada 2017
1 Izesú nene Zeliko numutoka aniteake, avilegeko vinogo igo,
1 Entrando em Jericó, Jesus atravessava a cidade.
2 ámina apató ve makó minamó, agulizá Zakiasí, áisi nene takisi aliaká a vetini agulizaki venini. Eza henokanonámo vaí o mina ve minamó.
2 Eis que um homem rico, chamado Zaqueu, chefe dos publicanos,
3 Áisi nene ve alínipa nenazo, Izesuni agupeló ánigatove lokoko vegená mulusigú minake Izesuni ánigamike,
3 procurava ver quem era Jesus, mas não podia, por causa da multidão, por ser ele de pequena estatura.
4 ololu loko vegená kivilegeake, vike zaló iteko noike imaneló nougo Izesú imaneloka okiko ánigatove.
4 Então, correndo adiante, subiu num sicômoro a fim de ver Jesus, porque ele havia de passar por ali.
5 Loko geleake noigo, Izesú eza áminaló vo aniteake, okenava oko ánigoake láa loko lo amimó: Zakiasizo, litá oko lemeno. Itína neza geí numukuka vitíive loko nouve.
5 Quando Jesus chegou àquele lugar, olhando para cima, disse:
6 Loko lokago, litá oko lemeake, mulunagú lamaná geleko numunauka alémoko vimó.
6 Zaqueu desceu depressa e o recebeu com alegria.
7 Vi itikasigo mukí vegená keza ánigiake, gili golesa iake áisi nene nanamú ve golesámini numukú iteko noive.
7 Todos os que viram isto murmuravam, dizendo que Jesus tinha se hospedado com um homem pecador.
8 Liki likago, Zakiasí áisi nene Guivahanímini avogisaló oteko láa loko limó: Guivahanínemaka, gelezo. Moni henokanóne lelegí oko gona molokinake lugáa nene gohogó vegená kiminogo uve. Itó vegená lugáatini moni henokanóini soza saza luke avilegeko aleaká umó nene neko, aleko iteko hamó alutó nene losive losive kimitove.
8 Zaqueu, por sua vez, se levantou e disse ao Senhor: — Senhor, vou dar a metade dos meus bens aos pobres. E, se roubei alguma coisa de alguém, vou restituir quatro vezes mais.
9 Loko lokago, Izesú limó: Nenémini hoza aliaká nia vemú nene monóini nomi vegená niave liki liaká niamóza, imane ve Zakiasí nene ezagi Avalahani agávolaho Zuta ve gihila noive. Itína aí numukú oko ánigumóma agutó vizeaká netá mota utó okave.
9 Então Jesus lhe disse:
10 Okulumakutí lumu ve gihila neza tolova inita vegenakumú vitagá oko kugutó vizitove loko lumumóma neve, loko limó.
10 Porque o Filho do Homem veio buscar e salvar o perdido.
11 Izesú Zelusalega ale alí noligo, gakola gele vegenalite itína Ómasímo gizapa olimiaká ve napa alémo utó iti gamenava alitokave liki nigelego, gili hee litave loko Izesú anoza gakó makó láa loko lo kimimó:
11 Ouvindo eles estas coisas, Jesus contou uma parábola, visto estar perto de Jerusalém e lhes parecer que o Reino de Deus havia de manifestar-se imediatamente.
12 Agulizaki ve makolímo agulizaki ve napaloka voko lokugo mikasi gizapa ve nenémini akilí hitonimikiko atove loake, mikasi gohauka vinogo noike,
12 Por isso, Jesus disse:
13 gelekelé izegipala ligizani luga luga asú igo sele lo kemeake, moni gó hamopamó nokimike láa loko limó: Lekeza imanetunú lilí iki ali hutilí iki niko, atiginá oko ánigatove.
13 Chamou dez dos seus servos, confiou-lhes dez minas e disse-lhes: “Negociem até que eu volte.”
14 Loko loake, vokago, aí gizapaló mina vegená lugáate gili golesa imiake, vegená kimisilikago, ámegetiki vake agulizaki ve napama láa liki li amemó: Géisi nene mikasi gizapa vele minamitane loko nolune.
14 Mas os seus concidadãos o odiavam e enviaram após ele uma embaixada, dizendo: “Não queremos que este reine sobre nós.”
15 Liki likago, agulizaki ve napamámo nene gopa voko minake mikasi gizapa vémini akilí amekago, atiginá imó. Atiginá oko vike nene gelekelé izegipala moni kimi vegená láa loko alesa molo kimimó: Moni lukumumóma nene hozaváa alikago, nanakí akohekahe, alikalo loko alesa molokago,
15 — Quando ele voltou, depois de ter tomado posse do reino, mandou chamar os servos a quem tinha dado o dinheiro, a fim de saber quanto tinham conseguido ganhar em seus negócios.
16 gelekelé izegipa makolímo anitike limó: Guivahanínemaka, geza moni gó hámakó nemenimó nenetunú hoza aleko gó gosohá ligizani luga luga asú igo ale utó molokuve.
16 — O primeiro se apresentou e disse: “Senhor, a sua mina rendeu dez.”
17 Loko lokago, láa loko lo amimó: Geza gelekelé ve lamaná noane. Vatí oko hozaló gizapa okane. Geza ha netalímini hozaváa ale guni oko gizapa okanize, nénisi numuni apá ligizani luga luga asú igo nenetini gizapa ve loló ogimikugo minatane.
17 O senhor lhe disse: “Muito bem, servo bom! E porque você foi fiel no pouco, terá autoridade sobre dez cidades.”
18 Loko lokago, gelekelé izegipa makolímo anitike limó: Guivahanínemaka, geza moni gó hámakó nemenimó nenetunú hoza aleko gó gosohá ligizani lugaloka asú igo ale utó molokuve.
18 — O segundo servo veio e disse: “Senhor, a sua mina rendeu cinco.”
19 Loko lokago, láa loko lo amimó: Vatí okove. Geza numuni apá ligizani lugaloka asú igo nenetini gizapa ve minatane, loko lotamó.
19 A este o senhor disse: “Você terá autoridade sobre cinco cidades.”
20 Itó gelekelé izegipa makolímo aniteake láa loko limó: Guivahanínemaka, moni gó hámakó nemenimó nene gotunú asapú oko otoha oko ale molonoumó imane aleko nouve.
20 — Então veio outro servo, dizendo: “Senhor, aqui está a sua mina, que eu guardei embrulhada num lenço.
21 Geza gínikaha ve minokaninazo, ve makolite hoza alikago gihiláa utó okago aleaká noane. Itó ve makolite mini zuhá inató gihila omolokago nosánetá aleko asutoko noaká noane. Nenemú gelekuke geikumú nehelele vizekago monika nene gizapa oko alenoumole.
21 Porque tive medo do senhor, que é homem rigoroso. O senhor retira o que não depositou e colhe o que não semeou.”
22 Loko lokago, gizapa vemámo láa loko lo amimó: Gelekelé izegipa golesa gezaka lani gakó nene ale viligoko goní nogetuve. Geza gínikaha ve noutímini mogona gelenane. Ve makolite hoza alikago gihiláa utó okago aleaká nouve, itó ve makolite mini zuhá inató gihila omolokago nosánetá aleaká nouve.
22 Mas o senhor respondeu: “Servo mau, eu o julgarei usando as suas próprias palavras. Você sabia que eu sou homem rigoroso, que retiro o que não depositei e colho o que não semeei.
23 Nene mogonáne gelekanimóza, moníne nene peni numukuka molokako ámina moniló miní amiki nimilinitiko neza goha inake voko alitonazo. Nanamú neve.
23 Por que você não pôs o meu dinheiro no banco? E, então, na minha vinda, eu o receberia com juros.”
24 Loko loake, aí amatoka oti mina vegená láa loko lo kimimó: Moni gó aleneimó nene aliiki moni gó ligizani luga luga asú igo alenei vema nene amilo.
24 — E disse aos que estavam ali: “Tirem dele a mina e deem ao que tem as dez.”
25 Loko lokago, keza ininá iake Guivahanitemaka, eza nene moni gó ligizani luga luga asú igo mota alekamole.
25 Eles ponderaram: “Senhor, ele já tem dez.”
26 Liki likago, eza limó: Neza gakó makó lo likimitoze, gililo. Ve makolímo Ómasilokatí netá makó alenokoma gizapa lamaná itimó nene Ómasímo goha miní ameko aminogo ive. Itó netá makó gizapa lamaná amiti ve nenémo ale nouhe loko agata gilitimóza, Ómasímo goha ipá oko alinogo ive.
26 Ao que o senhor respondeu: “Pois eu declaro a vocês que a todo o que tem será dado ainda mais; mas ao que não tem, até o que tem lhe será tirado.
27 Itó není gala ve nene nenikumú Guivahanite loló amitane liki liaká a vema kilímiki iki není nogómulaló kipili hililo, loko limó.
27 Mas quanto a esses meus inimigos, que não quiseram que eu reinasse sobre eles, tragam-nos aqui e os matem na minha presença.”
28 Izesú láa loko lo kemeake, Zelusalega vinogo ale goí o kemeko novike,
28 E, depois de dizer isto, Jesus prosseguia a sua viagem para Jerusalém.
29 Olivi agoka gohalaló numuni apá lositá nene Petepage itó Petania minasitó ale alí nolike, izegipala zuhagutí ve lositá nokimisilike,
29 E aconteceu que, ao aproximar-se de Betfagé e de Betânia, junto ao monte das Oliveiras, Jesus enviou dois dos seus discípulos,
30 láa loko lo kimimó: Lekeza helega numutoka viki anitiiki toki iza akaleva nagá zinamóma nene vegená kogohí geko mohona onamitimoláa nene ánigiiki vínasiki aliki alizo.
30 dizendo-lhes:
31 Vínasiki aliki nisiko, ve makolímo nanamú nivínasasive loko nolikoma, Guivahanímo hoza nego ámina izamú limiselekago nousive, liki li amilizo.
31 Se alguém perguntar: “Por que o estão desprendendo?”, respondam assim: “Porque o Senhor precisa dele.”
32 Loko loake kimiselekago, keza vasigo, Guivahanímo goí oko lo kimi gakotó ámina netá utó imó.
32 E, indo os que foram mandados, acharam tudo conforme Jesus lhes tinha dito.
33 Utó okago, toki iza akalevámini nagá nivínasasigo, iza amelage lekeza nene toki iza akalevama nanamú nivínasasive,
33 Quando eles estavam soltando o jumentinho, os donos do animal disseram: — Por que estão desprendendo o jumentinho?
34 liki likago, keza láa liki li kemesimó: Guivahanímo hoza nego imane izamú lokago oko novínasusive.
34 Eles responderam: — Porque o Senhor precisa dele.
35 Liki likasigo, iza amelage gili kimikago, toki iza nene Izesutoka aliki vikasike, hepekumú luhoaká góini gololohá iki ámina toki iza akalevámini amegesaló milikasike Izesú nene iza amegesaló ahulimikasigo,
35 Então trouxeram o jumentinho até Jesus e, pondo as suas capas sobre o animal, ajudaram Jesus a montar.
36 toki izámini amegesaló minoake novigo, vegená keza hepekumú luhoaká góini nene gololohá iake gapoló nene avilisá itimi vamó.
36 À medida que Jesus avançava, as pessoas estendiam as suas capas no caminho.
37 Lá niago, Zelusalega ale alitoake, Olivi agokalotí lomo noi gapoló vo alí noligo, izegipala zuha mukilite kogoliza nivizeke alévolé suni aligo ánigakumú nene gakó napagutí Ómasi agepoka lake,
37 E, quando Jesus se aproximava da descida do monte das Oliveiras, toda a multidão dos discípulos começou, com muita alegria, a louvar a Deus em alta voz, por todos os milagres que tinham visto.
38 láa liki lamó: Guivahanímini gakotó agulizaki ve napa anitelimikane. Ómasímo nónohá zegetatize. Okulumakú nonagá oletino. Ómasímini mogonáa nene lapanalagi minino.
38 Diziam: “Bendito é o Rei que vem em nome do Senhor! Paz no céu e glória nas maiores alturas!”
39 Liki likago, vegená alegesá iki minakutí Palisaio monó ve makolite holúikú niake láa liki lamó: Gizapa ve geza izegipaka zuha imane láa liki lamilo loko lo hukoketamane.
39 Alguns dos fariseus lhe disseram em meio à multidão: — Mestre, repreenda os seus discípulos!
40 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Neza lo likimitoze, gililo. Keza gakó lamiki ha minatamó nene, gehani imanete gakó napagutí negepoka linigave, loko limó.
40 Mas Jesus respondeu:
41 Lá oake, omo anitike Zelusale apá nánigake, agika nohizigo ive napa ike,
41 Quando Jesus ia chegando a Jerusalém, vendo a cidade, chorou por ela,
42 láa loko limó: Lekeza nonagá iki minata gakó gili ahuliaká niamó nene itína gamena gili alitanazo. Lá onoimóza, mogonáa halá geneimó nenazo, lokogómulatunú ánigi vevesaminigave.
42 dizendo:
43 Gamena makó lekelitoka noiko, gala velinite iki numutini apatini hizi vigiiki mikasi amumú iki geisa hiziiki, likilími vigiiki
43 Pois virão dias em que os seus inimigos cercarão você de trincheiras e apertarão o cerco por todos os lados;
44 vená izegipatinigi lekehelú iki likipili gesá inigave. Lá niiki numutini zivi akúvasivi niiki geha numuni nene ziki akúvasikiko gehani nene amupiló amupiló iki mililiki itekutí gululupaso asú inogo ive. Lekeza Ómasímo lukugutó vizinogo lekelitoka amómámini mogona gili vevesamamó nenazo, ámina suni lekelitoka utó oleketanogo ive.
44 e vão arrasar você e matar todos os seus moradores. Não deixarão pedra sobre pedra, porque você não reconheceu o tempo em que Deus veio visitá-la.
45 Loko Izesú loake, monó zagusaveú itike netá matá meina konaló vegená kimisele nahulake,
45 Depois, entrando no templo, Jesus começou a expulsar os que ali vendiam,
46 láa loko lo kimimó: Ómasímo li gakó nene monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Není numunimú Ómasiloka loaká numunive liki litave. Láa liki gizinamóza, lekeza guminaló veta halá giki miniaká nia geha mulí lilí ikave.
46 dizendo-lhes:
47 Loko lo kemeake, gamena gamena monó zagusaveú nene monó gakó lainim-oketamó. Lá noigo, guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi itó Zuta vegenalitini monó gizapa vegi keza apili hilita gapováamú vitagá amóza,
47 Diariamente, Jesus ensinava no templo. Os principais sacerdotes, os escribas e os maiorais do povo procuravam tirar-lhe a vida,
48 vegená mukilite Izesú li gakó nene gámemé iki gili minikago, Izesuni apili hilita gapo ali utó amamó.
48 mas não achavam uma forma de fazer isso, porque todo o povo, ao ouvi-lo, era cativado por ele.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 19, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.