1 João 2

Monoq Gotola Gosohaq (GAH) vs AAI

Sair da comparação
AAI TUR GEWASIN O BAIBASIT BOUBUN
1 Izegipánemata, netá golesa alikatave loko gakó imane gizo nolukumumóza, makó keza netá golesa alitamó nene, ametehitoka golesa netatemú goní nouko Izesu Kilistó eza hee loko mina vémo lelitoka alemo moloaká ve noive loko lo nolukumuve.
1 Natunatu ayu iti fef akikirum, saise kwa bowabow kakafih men kwanasinafumih. Baise o yait bowabow kakafin inasisinaf na’at, Jesu Keriso ana Yawas Mutufurin Tamat nanamaim wasfafarit ebatabat boro nibaisit Tamah nifefeyan.
2 Áisi nene lihimate asú itive loko gapo veleletamó nene lelikumukó negopa, numutó namató vegená mukikumukive loko monéna veleletamóma neve.
2 I akisinamo biyan siboromih yai ata bowabow kakafih etei notawiyen, men it akisit baise tafaram wanawanan sabuw tutufin etei hai bowabow kakafin auman notawiyen.
3 Ómasímo lo hukoko li gakó nene gele alekuko, aikumú gele guni unitímini mogonáa utó okiko, gilinogo une.
3 God ana ofafar tanabobosiyasiyar na’at, nati i ebiturobe it i anababatun God taso’ob.
4 Itó lo huka gakoláa gili alemitamó nenete Ómasimú gele guni o noune litamó nene sozaló veve loko loketatunize. Ve nenémináatini mulúikú gakó gihiláa nomive loko litunize.
4 Naatu orot ta nao, “Ayu i God aso’ob,” baise ana ofafar men nabobosiyasiyar, nati orot i baifufuwenayan, dogoron wanawanan men turobe ema’am.
5 Itó helegaloka Ómasímini gakó ámegetiki minatamó keza kigika Ómasi amikamómámini gihiláa utó o asú okave. Lá okago nene, Ómasiloka gímizi lamaná iakalímini mogonáa utó okiko, ánigoko gilitunize.
5 Baise orot yait God ana tur nabobosiyasiyar, God ana yabow nati orot wanawanan i rusouw, nati’imaim boro tanaso’ob it i anababatun God nowan.
6 Lá oko utó itikumú noluve: Makó keza Ómasiloka gímizeko noune litamó keza Izesú oko moloko imó nenémini avevezahaló minanigave.
6 Orot yait Keriso wanawananamaim ma narouw nao’o, gewasin nati orot i Jesu Keriso ma’ama’abe nama.
7 Nigika lukumu vegenáise, neza lo hukoaká gakó gosohá makó lo nolukumumó negopa, litaha mogonalokatí gili-liki viki minamóma nene, gakó li likiminamóma nenémini lo huka gakó litaha gohakú lo lakagata naluve.
7 Are au ofonah, iti obaiyunen tur kwa isa akikirum i men boubun. Baise atamanin marasika ana tur hio kwanowaraka.
8 Itó gakó luhuva nogizumó imane lo hukoko li gakó gosohá noimó nogilive. Itó límugusi mota tolova noigo, lapaná gihiláa nene utó o lamaná oko noinazo, ámina gosohá lo hukoko li gakó nene Izesutoka itó lekelitoka gakó gihiláa loló oaká noive.
8 Baise boun i obaiyunen boubun kwa isa akikirum, tur anababatun i Keriso wanawananamaim hi’itin naatu boun kwa auman wanawanamaim ti’i’itin, anayabin gugumin i au’uf enan naatu marakaw anababatun i busurufika ekukusisiar.
9 Itó kigivéikini mukahá kipiliaká nita vegená keza nene lapanakú noune liki litamó nene, keza límugusigú niake nilave loko litune.
9 Orot yait marakawinamaim ma rouw eo baise taituwan ebifa’ifai, nati orot i boro’ika guguminamaim ema’am.
10 Itó kigivéikini kigika kimiiki nasahilí ikitatamó keza nene lapanakú vatí iki minanigave. Lá niiko, golesa netakumú gala vizé vizé nenémo keitoka ma utó osá aminogo ive.
10 Orot yait taituwan ebiyabuw marakawinamaim ema’am, naatu i wanawananamaim boro men orot babin ta nabonawiy kakafin nasinafumih.
11 Itó makolímohe makolímohe agivelahini mukahá apilitimó nene límugusigú minanogo ive. Itó límugusímini gapoló vinogo ive. Eza límugusímo agikámini agómula likokamó nenazo, ligitagani okoko gapo nene ánigo hee loko ma ánigaminogo ive.
11 Baise orot yait taintuwan ebifa’ifa’ih i guguminamaim ema’am naatu guguminamaim ereremor, i men so’ob menamaim enan. Anayabin gugumin kakafin iwa’an ebobogan.
12 Mohóne gipáne lekeza Izesuni agulizá alinakumú lihimatini ahulolikimikamóma nenazo, nenemú gakó imane gizo nolukumuve.
12 Natunatu kwa isa iti fef akikirum,
13 Améikita lekeza minoloko voko minamó noi vemú gili guni iki gilikamóma nenazo, nenemú lekelí gakoláa imane gizo nolukumuve. Itó gosohá ve lekeza golesa netalímini amelahináa amuza mili miliki aviligikamóma nenazo, nenemú gakó imane gizo nolukumuve.
13 Tamai’inah kwa isa fef akikirum,
14 Itó mohóne gipáne lekeza ametipini mogonamú gili guni iki gilikamole loko luhuva imane gizo nolukumuve. Améikita lekeza minoloko voko minamó noi vemú gili guni iki gilikamómave loko gakoláa imane gizo nolukumuve. Gosohá ve lekeza amuzaváa milamole loko itó Ómasímini gakoláa likigikagú nego golesa netalímini amelahináa aviligikamole loko gakoláa imane gizo nolukumuve.
14 Natunatu kwa isa akikirum,
15 Mikasiuka Ómasigi nomi suni itó mikasímini amupiló netá matá utó netó mulutini milikiko lukumu helemino. Makó keza mulúini nene mikasímini amupiló ne netató milikiko minatimó keza kigika nene améipini amisá amave.
15 Tafaram isan men kwaniyabow, na’atube tafaram ana sawar auman men isah kwaniyabow. Baise tafaram isan kwanabiyabow, Tamat i men kwabiyabuwimih.
16 Gilinahe. Mikasiuka netá matá mukí nene lugupémo mumuzó oaká noi netá itó logómulámo ánigo laga oaká netá itó ligika lugupe aleko ite ite netá nene ametehitokatí nomive. Nene mikasiukatile.
16 Sawar tutufin etei i tafaram nowan, abis sabuw hi’itah tekokok, naatu akisih hai kokomaim tisinaf kakafin emamatar. Imih tafaramamaim sawar iti sabuw hi’itah hai bai’o’orot erara’at. Baise sawar iti i men Tamatane enanamih iti i tafaram mowan.
17 Itó mikasi eza gumesisivagi minoko vo otolova inogo ive. Lá itimóza, Ómasímini agikaló mini milatamó keza miniliki viki mini lúaló miliki minanigave.
17 Tafaram wanawanan ana sawar sabuw tekokok etei boro hini’en. Baise orot yait God ana kok esisinaf boro nama wanatowan.
18 Mohóne gipáne, gamena nene mota alínipa o asú okave. Nenemú lekeza Kilistoni gala ve napa utó itive liki lina gakó mota gilinave. Itó itína gala veva mukí utó iake miniliki vinave. Nenemú nene gamenaváa mota alínipa o lamaná okave loko gelenoune.
18 Natunatu tafaram ana yomanin i na kabom, hio kwanowar Keriso ana kamabiy i boro nan, imih Keriso ana kamabiy moumurih maiyow iban boun hina hititaka. Imih itaban iti’imaim taso’ob mar yomanin i nakabom.
19 Kilistoni gala ve keza utó amoláa nene lelitokatí ahulilimiake vikamoláa nene lelí ligive lagave gihila lilí iki minamamó neve. Keza ligive lagave gihila minalina nene, ma ahulilitamaline. Itó ahulilimikamole loko keza ligive gihila lilí iki minamatímini mogona utó okave.
19 Iti sabuw i it ata kou’ay turin rowenatait tit, imih it taso’obaka nati sabuw i men it nowat anababatun. Anayabin it nowat na’at boro bairit tatama, baise hibihamiyitamaim it ebi’obiyit nati sabuw i men it nowat anababatun.
20 Lá ikamóza, lekeza mukitó nene apazá amelaho Sikalahula hololeketamole liki gakó gihila geleakalímini lilí iki niave. Nenemú luhuva imane gizo nolukumuve.
20 Baise kwa i Anun Kakafiyin Keriso tafa yan isuwai re, imih kwa etei tur anababatun kwaso’ob.
21 Lekeza gakó gihila gelemave lokogopa gakó gihila giliaká niamómave loko, itó soza saza mukí nene gakó gihilámini agikagutí ma utó osá amimole loko luhuva imane gizo nolukumuve.
21 Ayu kwa isa fef akikirum i men kwa tur anababatun so’oba’e kwama’am anot akikirumamih, en. Baise nati i kwa kwaso’obaka, naatu tur anababatunane boro men baifuwen ta nanamih, nati auman i kwa kwaso’obaka.
22 Soza sazaló veve nene éaginimú litune. Ve makolímohe makolímohe Izesú eza gologí oletative loko amisili ve nomive loko nolikoma, aikumú sozaló veve loko litune. Amelahiko gipalago ánigi ahulata vegenakumú nene Kilistoni gala vegenale loko litunize.
22 Imih yait i baifufuwenayan? Orot yait nao Keriso i men Roubininenayan orotomih? Nati orot i Keriso ana kamabiy wairafin. Tamat God Natun hairi eyayaubih.
23 Makó keza Ómasímini gipala ánigi ahulatamó nene amelahinigi ánigi ahulanigave. Makó keza gipalamú ali miniki litamó keza nene amelahinigi alími kamatoka milanigave.
23 Anayabin orot yait God Natun eyayaub, Tamah auman eyayaub. Baise orot yait God Natun ebaib Tamah auman boro nab.
24 Lekeza mogonalokatí emane monó gakola gililiki iki minamó nene gili zagi minalo. Monó gakoláa gili zagi minatamó nene amelahiko gipalago keitoka gímizi lamaná inigave.
24 Imih kwana’itin tur marasika kwanonowar kwanakaif gewas dogoromaim nama. Tur kwanakaif gewas kwa boro mar etei Jesu wanawananamaim kwanama naatu Tamah auman boro wanawanamaim nama.
25 Izesú lehizeletatove loko lo mololeta netá nene alévolé lemetamenigi minoaká nene neve.
25 Anayabin Jesu sawar ta baititamih eo’omatanit i yawas wanatowan boro nitit.
26 Likigika ali gopánapa ilikitanigi nia vegenakumú gakó láa loko luhuva nogizumóza,
26 Ayu kwa isa iti fef akikirum i kwa abimatnuwi sabuw iyab hina kwa tibifufuwi isan.
27 lekelikumú láa loko noluve: Sikalahú mololeketamó nene mulutikú minoko aleko oaká noive. Nenemú ve makolímo sozagi lamanaki nanave loko ale gizaká oko lo likimitive. Nene ma nomive. Sikalahú hololeketamó áisi gakó mukí lainim-oleketoko lo lekemeaká noive. Itó aí gakola nene sozagi ma nomive. Lamanakó nenazo, nenemú Sikalahulímo lo likimi gakó nene gili aliiki Kilistotoka gímiziki minalo.
27 Baise kwa tafamaim Keriso Anunin Kakafiyin isuwai re’ere i ema’am. Imih kwa boro men yait ta ni’obaiyimih. Anayabin Anun Kakafiyin sawar etei ebi’obaiyi i turobe, men ta baifuwenamih. Imih abisa Anun kakafiyin ebi’obaiyi i kwanabosiyasiyar Keriso wanawananamaim kwanama.
28 Mohóne gipáne lekeza likigika avasavagi miniko miniki Kilistó eza anititi gamenaló utó noiko agómulaló lokovoza helemitive liki Kilistotoka gímiziki minalo.
28 Natunatu Keriso wanawananamaim mar etei kwanama, saise i nabirerereb ana veya it boro koufair auman tanatit, naatu boro men tanibiya’ohow tanawa’iramih.
29 Ómasi eza hee loko noitímo noive liki gilinitamóma nene, netá ali hee liaká nia vegená mukitó keza Ómasilokatí utó amole liki gili zagitave.
29 Kwa etei kwaso’ob Keriso ana ef i mutufor, imih orot yait ef mutufor esisinaf kwanaso’ob nati orot i Godane tufuw maiye.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar 1 João 2, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.