Mateus 8
Anotogi Ngago Wik Yisu Kilisiyegi Langaira (BIG) vs NTLH
1 Pulaga Yisu paka lewakpekka yerageya logo yongkambanu kolokngagonowili piyegi kalika kiriwei kuna.
1 Jesus desceu do monte, e muitas multidões o seguiram.
2 Keya yombu kemegeme Leposimek meimek kiling nak Yisuyegi weik lewa. Kemegeme Leposimek mei pumok korikwek sok mizimek keya korikwekke wizing lewa meli mizimek logo yongkambanuwiligu wizing piyeng kuming kelemiya purik puwilirau kemegeme leposi pumokka yela managi, legi yongkambanuwiligu kulili panu mizimek logo puwili nak leposimek kiling purik pilikpok kezanga mani mizimek. Logo yombanu pilikmek kilimbek Yisuyegi kayima logo Yisugi yeikta yongolok meiweki pi Yisugi ingewerege panga ngabelakke ingeyau laliya logo pelik nguk meiya, Yemizibek, tamizeige nugu keli mabura nugu ne yombiyangai wazaniye logo yongkambanuwiligu neyegi kezanga nanagi ono, meiya.
2 Então um leproso chegou perto dele, ajoelhou-se e disse: — Senhor, eu sei que o senhor pode me curar se quiser.
3 Logo Yisu melezik tungkula logo pi kebangkela logo Yisugu pelik meiya to mela, Nogo mizagi keli. Ni yombiyangai se, meiya. Nguk namizi mabuwekke yombanubek weik yombiyangai sa.
3 Jesus estendeu a mão, tocou nele e disse: No mesmo instante ele ficou curado da lepra.
4 Pulaga Yisugu piyegi pelik meiya, Nugu niyegi keleniya peragi namele keya nakyegi kozak mei nagani, kapura tenigi lo Mosego kaiya puragi kiriwei mizimo. Ni Anotogi i walek yemanemakki yombu Anotoyegi kolak mizibokko ni yombiyangai sa wazaniyarikki pakelibene kune keya pulaga nugu pi wata namek Anotoyegi kolak mizagirikki wiyeke mana logo pugu ula logo waliya logo ni weik yombiyangai wazaniya puragi yongkambanuwiligu iwakagi, meiya.
4 Então Jesus lhe disse:
5 Yisu panga yereng Kapaneyam meirage kambela. Pi yerengke kiliya lawekke Rom Amiwiligi ngai nak Yisuyegi wiriya logo piyegi saweliweki pelik kelegele meiya,
5 Quando Jesus entrou na cidade de Cafarnaum, um oficial romano foi encontrar-se com ele e pediu que curasse o seu empregado.
6 Yemizibek, yombu neyegi yawe mizibek panga ige kemegeme yemane mizageya. Inge keya mele puguyeng mabiyeng ibeng logo pi yongomo mizagi langai ono keya pi ngangang yemane panu mizi, meiya.
6 Ele disse: — Senhor, o meu empregado está na minha casa, tão doente, que não pode nem se mexer na cama. Ele está sofrendo demais.
7 Pilik kai legi Yisugu piyegi pelik meiya to mela, Nogo pi yombiyangai wazamiweki kangweki, meiya.
7 — Eu vou lá curá-lo! — disse Jesus.
8 Pulaga Rom Amiwiligi ngaibokko Yisuyegi pelik meiya, Ne pangkabek ono logo ni i nogomakke wiriyagi purik pangka ono. Kapura mabelaga wizimowei yeik ngagorago kai logo kemegeme neyegi yawe mizibekyegi pumok yeik sibene.
8 O oficial romano respondeu: — Não, senhor! Eu não mereço que o senhor entre na minha casa. Dê somente uma ordem, e o meu empregado ficará bom.
9 Purik nerau ngai yemizibekyegi kulengke yolu logo ne watabi pugu kai piyeng mizi mizibek keya ami nawili neyegi kulengke yoluwili. Logo nogo nakyegi, Kune, mei purik pi kang. Keya nogo pangabokyegi, Ni koli, mei purik pi lewa. Keya nogo neyegi yawe mizibekyegi, Pera mize, mei purik pi mizi. Kazing mabilikmekke ngago nugura kozanda kiling logo nugu yeik ngago yeiktago kai purik yombanu neyegi yawe mizibek yombiyangai kelemiyagi, legi yeik ngago yeiktago kai, meiya.
9 Eu também estou debaixo da autoridade de oficiais superiores e tenho soldados que obedecem às minhas ordens. Digo para um: “Vá lá”, e ele vai. Digo para outro: “Venha cá”, e ele vem. E digo também para o meu empregado: “Faça isto”, e ele faz.
10 Yisu ngago puragi kerewiya logo lelengkira logo yongkambanu piyegi kalika kiriwei wiriya puwiliyegi pelik yeiya, Kerewiyi. Yombu Yuda ono pobokko neyegi kozang ngizi panu kumuli kapura yongkambanu nalagawiliyaga nak ma Isileili mabuwiliyaga nakkorau neyegi pilik ngizi panu kumuli ono, yeik.
10 Quando Jesus ouviu isso, ficou muito admirado e disse aos que o seguiam:
11 Ini kerewiya koyizo. Kalike yongkambanu Yuda ono kolokngagonowili pobokko neyegi ngizi panu kumuli pilik kumuliwili ngabelak panga yokmek lewagelayeng mabiyeng keya ngabelak panga yokmek kiliyayeng mabiyengkarau lewagi logo yereng Anotogo pigi ngaimekki ngai purage kiliya lagi logo inigi yelibungang kokawili Abalam keya Isak keya Yakop kiling mogosa logo ngeragi yemane miza ni nangai.
11 E digo a vocês que muita gente vai chegar do Leste e do Oeste e se sentar à mesa no
12 Kapura Anotogo ini Yudawili yereng puragi kangkirikki kangkere miza yowiya kele kapura ini kolokngagono puwiligu neyegi ngizi panu kumuli onorikki wiyeke ini yenge yerengke kusabanurikke wezayelagi logo pulogo kusabanurikke ini ingkeya kelele yemane panu kisi keya kili inuguyeng ngiliti mizagiyagi, yeiya.
12 Mas as pessoas que deviam estar no Reino serão jogadas fora, na escuridão. Ali vão chorar e ranger os dentes de desespero.
13 Yisugu puwiliyegi pilik yeiya logo pugu Rom Amiwiligi ngaibekyegi pelik meiya, Panga ige kambele. Nugu ngizi panu kumuli purikku nogo nugu kai pura miza nowiyagi mena, meiya. Logo mabuwekke Rom Amiwiligi ngaibekyegi yawe mizibek ngereke yombiyangai sa.
13 E Jesus disse ao oficial: E naquele momento o empregado do oficial romano ficou curado.
14 Togo Yisu Pitagi imakke yeke ige lawekke pulogo Pitagi yongokpumelegi panumele kemegeme korikwek yezingei panu mizimekka mizi logo lalektage iwek wizilege Yisugu pakela.
14 Jesus foi à casa de Pedro e viu a sogra dele de cama, com febre.
15 Tegi Yisu piyegi kanda mele puguzik kebangkela logo kemegeme korikwek yezingeimek piyaga yeik. Pi yangalek meiya logo Yisugi ngeragiyeng miza mowiya.
15 Jesus tocou na mão dela, e a febre saiu dela. Então ela se levantou e começou a cuidar dele.
16 Pilik miza logo ibengke yokmek kiliyawekke yongkambanu kolokngagonowili puwiligi ingembungang kemegeme kerewawili yenge yongkambanuwiligi yungke ngaiweki kiliya yolu puwili Yisuyegi iza orowei wiriya logo Yisugu ngago landikku kerewawili welagela wezayela. Keya nawilirau kemegeme nalangaimokko mizi mizi puwili mabuwili yombiyangai wazaya.
16 Depois do pôr do sol, o povo levou até Jesus muitas pessoas que estavam dominadas por demônios. E ele, apenas com uma palavra, expulsava os espíritos maus e curava todas as pessoas que estavam doentes.
17 Togo pilik miza pura koka walaka yombu Anotoyaga ngagora weiya logo kozak kaibek Isaya meibokko kaiya pura weik ngizi lewagela,
17 Jesus fez isso para cumprir o que o profeta Isaías tinha dito: “Ele levou as nossas doenças e carregou as nossas enfermidades.”
18 Keya Yisugu yongkambanu kolokngagono pi yawereng kelemirikki pakelawekke pugu yombu ngezebokko waligeleyiwiliyegi pelik yeiya, Kai kolamiyabek wala uwei lalu pangazuwagawekke kangweki, yeiya.
18 Jesus viu a multidão em volta dele e mandou os discípulos irem para o lado leste do lago.
19 Mabuwekke yombu Mosegi loyengki waligeleyi nak Yisuyegi kanda pelik meiya, Kiriwagabek, nugu kang wale kang piyeng mabiyengke nerau niyegi sawela logo kiriwei kangkibek kani, meiya.
19 Um mestre da Lei chegou perto dele e disse: — Mestre, estou pronto a seguir o senhor para qualquer lugar aonde o senhor for!
20 Yisugu piyegi pelik meiya to mela, Watawili yengelei mele inguriya piyengki yungke iwekwili keya winak porora wei mizi puwili iyeng ngiza logo iwekwili, kapura ne yombanu paka ngalega kayimabek yolumek yareksa logo kumanagi nariktau onobek logo tamizeige ni ne kiling kangki purik towa mabiyaugi yolugi nariktau ono. Tegi ni were waberek kumula logo neyegi saweliweki kaiyagirikki kai, meiya.
20 Jesus respondeu:
21 Pulaga yombanu Yisugi ngago piyengki kerewiyawiliyaga nakko Yisuyegi pelik meiya, Ne niyegi sawelagi keli kapura ne were negi mangobekyegi ngai yolu wizigeya pi ibeng logo waliyi keya miza logo purik ne niyegi sawelagi, meiya.
21 E outro, que era seguidor de Jesus, disse: — Senhor, primeiro deixe que eu volte e sepulte o meu pai.
22 Kapura Yisugu pelik meiya to mela, A’a’, yombanu ngago nogoragi kerewiyi ono puwili ibeng wezawiligu, puwiligu yombanu ibengkiwili waliyi nangai. Kapura ni kele neyegi saweli koli, meiya.
22 Jesus respondeu:
23 Pulaga Yisu wangleige tameneng meiya. Keya pugu waligeleyiwilirau pi kiling kuna.
23 Jesus subiu num barco, e os seus discípulos foram com ele.
24 Puwili tagoneige nguk namizi kebarek unatubabek kaibekke uli yongomo mizi logo wanglei kaibokko kolamiweki mizi kapura Yisu iwek kola wiziya.
24 De repente, uma grande tempestade agitou o lago, de tal maneira que as ondas começaram a cobrir o barco. E Jesus estava dormindo.
25 Yisugu waligeleyiwiligu pi waliya kelemiya logo piyegi pelik meiya, Yemizibek, teni kaiyaga niweki mizi mena teni yaliya wazaye, meiya.
25 Os discípulos chegaram perto dele e o acordaram, dizendo: — Socorro, Senhor! Nós vamos morrer!
26 Tegi Yisugu puwiliyegi pelik yeiya to mela, Ini wilek ngelek kumulira nangki? Nogo iniyegi ngaigi langai purikki ngizi panu kumuli inugura songono panu, yeiya.
26 — Por que é que vocês são assim tão medrosos? — respondeu Jesus. — Como é pequena a fé que vocês têm! Ele se levantou, falou duro com o vento e com as ondas, e tudo ficou calmo.
27 Pilik mizawekke puwili lelengkirara koya keya nakko nakyegi pelik meiya, Yombanubek talikpek logo kebarekpek keya kaibektau pugu kairagi kerewiya logo kiriwei mizi, meiya.
27 Então todos ficaram admirados e disseram: — Que homem é este que manda até no vento e nas ondas?!
28 Pilik miza logo wangleige ngalengale kuna logo waleleige puwili Kai Kalili lalu pangazuwagawekke ngabelak Kegesa meibekke kanda wila wiya. Yisu wangleiga yangalekta panga kaingimbekke luwezara tawizeige pura pi yombanu kerewawiligu kebangkela yolu logo mosindaga yolu neyau yoromaure miza. Piyau kozang panu keya wizing panu logo yongkambanuwili kazing piyaugu yolu puluweng neing kunagi langai ono.
28 Quando Jesus chegou à região de Gadara, no lado leste do lago da Galileia, foram se encontrar com ele dois homens que estavam dominados por demônios. Eles vinham do cemitério, onde estavam morando. Eram tão violentos e perigosos, que ninguém se arriscava a passar por aquele caminho.
29 Nguk namizi kerewa puwiligu kemenak ngalizi pelik kek kisa, Yisu Anotogi Marekpek, nugu teniyegi nangaiyeng keleyiweki mizi? Wok ngangang pilik yanagibek ngoluk kapura nugu pelege lewa purik teni were ngangang yaniweki ma talik, kisa.
29 Eles começaram a gritar: — Filho de Deus, o que o senhor quer de nós? O senhor veio aqui para nos castigar antes do tempo?
30 Panga koweige liyeng kabe kolokngagono namek ngeragi ni yo keya to mizageya koyilege.
30 Acontece que perto dali estavam muitos porcos comendo.
31 Kerewawiligu Yisuyegi pelik kelegele meiya, Tamizeige nugu yombuyauyaga teni welagela wezayeli purik mabura teni liyeng kabe panga pumokyegi kiliya wezayele, meiya.
31 E os demônios pediram a Jesus com insistência: — Se o senhor vai nos expulsar, nos mande entrar naqueles porcos!
32 Tegi Yisugu puwiliyegi pelik yeiya, Ini welagela kuni, yeiya.
32 — Pois vão! — disse Jesus. Os demônios foram e entraram nos porcos, e estes se atiraram morro abaixo, para dentro do lago, e se afogaram.
33 Yombu liyengwiliyegi yaka ngai koyimawili yaka miza puragi pakela logo kazi yereng yemanerage kambela. Pulogo puwiligu yaka liyengwiligu miza puragi kozak yeiya, keya yombu kerewawiligu kebangkela wiziya piyauyegi keleya puragi kozak yei miza.
33 Os homens que tomavam conta dos porcos fugiram e chegaram até a cidade. Lá contaram tudo isso e também o que havia acontecido com os dois homens que estavam dominados por demônios.
34 Nguk namizi yongkambanu yereng puragemek mamok Yisu yoromaure miziweki kambela. Kanda puwiligu pakela logo puwili kulilimokko kolarikki wiyeke puwiligu Yisu nalege kangweki kelegele meiya.
34 Então todos os moradores daquela cidade saíram para se encontrar com Jesus; e, quando o encontraram, pediram com insistência que fosse embora da terra deles.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 8, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.