Mateus 20
Anotogi Ngago Wik Yisu Kilisiyegi Langaira (BIG) vs NTLH
1 Togo Yisugu pugu waligeleyiwiliyegi ngago saweliwei pera pelik kozak yeiya, Anotogo ngai pugumekki ngai yolu pura yombanu waing yawe naleigi mangobokko yombanu waing yawe puguleige yawe mizagiwili iza wari kambok kelik.
1 Jesus disse:
2 Wangane panu pi kambela logo nawiliyegi kanda puwiliyegi pelik yeiya, Yawe nogoleige yawe mizi koli keya nogo wok nakke inuwa nak nakyegi king Kina nalik yanagine, yeiya logo puwiligu piyegi, Ei, purik pangka meiya logo puwili yawe puguleige weik yawe mizi kambela.
2 Ele combinou com eles o salário de costume, isto é, uma moeda de prata por dia, e mandou que fossem trabalhar na sua plantação.
3 Togo wok mabokko wangane yokmek panga luwegewekke yaweleigi mangobek ngereke yombanu yawe puguleige yawe mizagi nawili iza wariweki pakeli kambela logo panga pundage kanda pangalege nawili yeik ngagozakke koyilege.
3 Às nove horas, saiu outra vez, foi até a praça do mercado e viu ali alguns homens que não estavam fazendo nada.
4 Tegi pugu puwiliyegi pelik yeiya, Inuwarau waing nogoleige yawe mizizo logo nogo inuwa yaka inuwago yawe miza purikki pangka pangka king yanagine, yeiya.
4 Então disse: “Vão vocês também trabalhar na minha plantação de uvas, e eu pagarei o que for justo.”
5 Tegi puwiligu piyegi, Ei, purik pangka meiya logo puwili yawe puguleige weik yawe mizi kambela.
5 — E eles foram. Ao meio-dia e às três horas da tarde o dono da plantação fez a mesma coisa com outros trabalhadores.
6 Keya waleleige yokmek weik kiliyaweki mereke pilikwekke pi ngereke panga pundage kambela logo yombanu nawili ngoluk yeik ngagozakke koyilege. Pugu pakela logo puwiliyegi pelik yeiya, Inuwa wokpek mabok yawe namizi logo yeik pelege pilik koyimira nangki, yeiya.
6 Eram quase cinco horas da tarde quando ele voltou à praça. Viu outros homens que ainda estavam ali e perguntou: “Por que vocês estão o dia todo aqui sem fazer nada?”
7 Tegi puwiligu piyegi pelik meiya to mela, Purik nakkorau teni yawe mizagi nayendau yana ono kopong, meiya. Tegi pugu puwiliyegi pelik yeiya, Mena inuwarau mabilik waing yawe nogoleige yawe mizi nangine kambeli, yeiya.
7 — “É porque ninguém nos contratou!” — responderam eles.
8 Togo waleleige kusaweki miziwekke yaweleigi mangobokko yombu pugu yawe miziwiliyegi ngai wazamiyabekyegi pelik meiya, Yombu yawe nogoleige yawe miziwiliyegi ngago yeiya logo king puwiligiyeng yane. Yombanu mabek kalike iza puwiliyaga solo yani kang were iza puwiliyegi kune, meiya.
8 — No fim do dia, ele disse ao administrador: “Chame os trabalhadores e faça o pagamento, começando com os que foram contratados por último e terminando pelos primeiros.”
9 Togo ngaibokko yombu yokmek weik kiliyaweki merekewekke yawe mizi puwili nak nak king Kina nalik yana.
9 — Os homens que começaram a trabalhar às cinco horas da tarde receberam uma moeda de prata cada um.
10 Tegi yombanu were yawe mizi kambela puwili king puwiligiyeng weiweki lewa wizigeya puwiligu kumularik puwili kingyeng ngalege sa weiyagi nobiyeng miza kapura puwilirau mabilik nak nak king Kina nalik weiya.
10 Então os primeiros que tinham sido contratados pensaram que iam receber mais; porém eles também receberam uma moeda de prata cada um.
11 Puwili king puwiligiyeng weiya logo puwili yaweleigi mangobekyegi sisik miza logo weik munumunu kela.
11 Pegaram o dinheiro e começaram a resmungar contra o patrão,
12 Puwili yaweleigi mangobekyegi kanda puwiligu piyegi pelik meiya, Yombanu mabek kalike iza logo puwili awa wamenakke yawe mizawili keya teni wokpek mabok yok yemane yezingaibekke yawe mizi kayima logo yokpokko teni kak ngora kapura nugu puwili king yana pilik tenirau mabilik yana, meiya.
12 dizendo: “Estes homens que foram contratados por último trabalharam somente uma hora, mas nós aguentamos o dia todo debaixo deste sol quente. No entanto, o pagamento deles foi igual ao nosso!”
13 Tegi yaweleigi mangobokko puwiliyaga nakyegi pelik meiya to mela, Negi kewengkebek kerewiye, nogo niyegi korowali keleni ono. Nogo ni king Kina nalik yawe mizirikki wiyeke nanagi neiya logo nugu neyegi, Ei, purik pangka neiya purikki kumule.
13 — Aí o dono disse a um deles: “Escute, amigo! Eu não fui injusto com você. Você não concordou em trabalhar o dia todo por uma moeda de prata?
14 Tegi ni king nuguyeng weiya logo i nugumakke kune. Nogo king ni nana mabilik yombanu kalika panu pebok maniweki mizi mena.
14 Pegue o seu pagamento e vá embora. Pois eu quero dar a este homem, que foi contratado por último, o mesmo que dei a você.
15 Logo purik nangki? King nogoyeng nogoyeng legi nogo king nogoyeng kang tamekke wezameli miza purik pangka. Kapura nogo nakyegi kazing wazonomek miziwekke nugu kiyebuk miza logo sisik mizira nangki, meiya.
15 Por acaso não tenho o direito de fazer o que quero com o meu próprio dinheiro? Ou você está com inveja somente porque fui bom para ele?”
16 Togo Yisugu yombu pugu waligeleyiwiliyegi ngago saweliwei purago kai puragi solorik pelik yeiya, Kazing mabilikmekke yombanu Anotogo pigi ngaimekki ngai yolu purage were kiliya kunawili yombanu kalike kiliya kunagiwiliyaga lewegegi ono, puwili Anotogi ngaimekki pangka pangka kunagiwili, yeiya.
16 E Jesus terminou, dizendo:
17 Pulaga Yisu kiling yombu pi ngezebokko waligeleyiwili kazing paka Yirusalem yerengke kang leweng neing kuna. Puwili kunimowei Yisugu yombu meleyau keya pongo ingenazikka neyau pi ngezebokko waligeleyiwili lewe narikke iza oroweirik pelik kozak yeiya,
17 Quando Jesus estava subindo para Jerusalém, chamou os discípulos para um lado e falou com eles em particular, enquanto caminhavam. Ele disse:
18 Kerewiyi, tonuwa paka Yirusalem kangweki logo pungezige pulogo yombu nakko ne yombanu paka ngalega kayimabek nawiliyegi niza yanagi logo puwiligu ne niza oroweirik Yudawiligi yombu Anotoyegi kolak miziwiligi ngaiwili keya Mosegi loyengki waligeleyiwiliyegi niza yanagi. Keya puwiligu ne ngagozak keleniyagi logo ngagoyeng neyegi yowagi logo pelik kisagi, Pi ibengkibek, kisagi.
18 — Escutem! Nós estamos indo para Jerusalém, onde o
19 Togo puwiligu ne Yuda onowiliyegi niza yanagi. Logo puwiligu neyegi ngago wageliwei neiyagi keya ne wizale nelagi logo ne panga yengeleileige nili ulagi logo ne ibengki kapura wok neyau wiziya logo wok kalikebekke ne ngereke wik yangalektagi, yeiya.
19 e o entregarão aos não judeus. Estes vão zombar dele, bater nele e crucificá-lo; mas no terceiro dia ele será ressuscitado.
20 Togo Yisu kiling pugu waligeleyiwili weik ngereke paka Yirusalem kangweki kambela. Puwili yagoneigeya yombu yeikta Sebeti meibekki marekyaugi panumele pigi marekyau kiling Yisuyegi mereke kandarik Yisugi ingewerege ingeyau laliya wizimowei piyegi ya kumula wiziya logo pugu piyegi watabi pugu nguk mei piyeng miziweki nguk meiya.
20 Então a mãe dos filhos de Zebedeu chegou com os seus filhos perto de Jesus, curvou-se e pediu a ele um favor.
21 Tegi Yisugu piyaugi panumeleyegi pelik meiya, Ni watabi nangaiyeng niyegi mizagi keli, meiya. Tegi pugu piyegi pelik meiya to mela, Kalike ni ngai nugurage nigi tung mogosirikke mogosa logo ngai nugumekki ngai puwekke negi marekyau tung yeik lewegera kilingyaugu mogosi piyauge niyegi saweliwei mogosiweki keleyimo. Piyauyaga nak nigi mele ngaigezuwagezikke keya nak nigi mele koranengkezikke mogosiweki keleyimo, meiya.
21 — O que é que você quer? — perguntou Jesus. Ela respondeu: — Prometa que, quando o senhor se tornar Rei, estes meus dois filhos sentarão à sua direita e à sua esquerda.
22 Kapura Yisugu mandikyauyegi pelik yeiya to mela, Yaligu nguk kisi piyeng yali iwaka ono. Ma kuneng yemane nogo wageliweki mizi piyeng kelikyeng yaligu wageliwekirik pangka? Ma ngangang yemane panu nogo wageliweki mizi pilikta yaligu wageliwekirik pangka ma yeik? Pilik nguk yeiya logo piyaugu pelik meiya to mela, Te pangka, meiya.
22 Jesus disse aos dois filhos dela: — Podemos! — responderam eles.
23 Togo Yisugu piyauyegi pelik yeiya, Ei, wameik, kuneng nogo wagelagi pura kelik nara yalirau wagelagi. Keya ngangang nogo wagelagi pura kelik nara yalirau wagelagi. Puwiligu neyegi watabi kaile keleniyagi pilik piyeng puwiligu yaliyegirau mabilik keleyagi. Kapura nogo yali nak mele ngaige nogozikke mogosi keya nak mele koranengke nogozikke mogosiweki keleyagi purik ne pilik keleyagi puragi ngaibek ono, Anoto negi Mangobek ngezebokko tung mogosagi piyau yombanu pugu sawiya piyau yanagi, yeiya.
23 Então Jesus disse:
24 Togo yombu meleyau Yisu ngezebokko waligeleyiwili puragi kerewiyawekke puwiligu weik puwiligi kewengkeyauyegi sisik miza.
24 Quando os outros dez discípulos ouviram isso, ficaram zangados com os dois irmãos.
25 Tegi Yisugu puwili mabuwili piyegi mereke wiriyiweki ngago yeiya logo pelik yeiya, Ngabelakyengki ngai yemiziwili yongkambanuwili puwiligi kulengke wazaya logo puwiliyegi ngai kozang yolu keya yemanewiligu yongkambanu yeikwili yaweyeng miziweki yani purik ini iwaka.
25 Então Jesus chamou todos para perto de si e disse:
26 Kapura ini kazing pilik pumokki kiriwei mizi nagani, segeya iniyaga nak yeikta lewegeweki kelibok purik pi ini nawiliyegi yawe mizibekweki.
26 Mas entre vocês não pode ser assim. Pelo contrário, quem quiser ser importante, que sirva os outros,
27 Keya iniyaga nak iniyegi orozarikke wiziyagi kelibok purik pi ini nawiliyegi kulengke yawe mizibekweki.
27 e quem quiser ser o primeiro, que seja o escravo de vocês.
28 Purik nerau, ne yombanu paka ngalega kayimabek kayimarik ne yongkambanuwili neyegi yawe miziweki kayima ono, ne yongkambanu puwili mabuwiliyegi yawe mizi keya saweliweki kayima, logo yongkambanuwiligu kaile miziyengki weraga Anotogo puwiliyegi ngangang yanagi ono, pilik segeya Anotogo neyegi ngangang puwiligiyeng nanagirik nogo ne makngezebek ne nelagiwiliyegi ngaungaugu niza yanagi logo yongkambanu kolokngagonowili kaile puwiligiyengko wigirawili kaile puwiligiyengka wila wazayiweki, yeiya.
28 Porque até o
29 Togo Yisu kiling pugu waligeleyiwili kambela logo yereng Yeriko mei puragi kayima. Keya puwili Yeriko yerenda neing kuna logo wiyi ngizige yongkambanu kolokngagonowili Yisuyegi kiriwei kuna.
29 Quando Jesus e os discípulos estavam saindo de Jericó, uma grande multidão seguia Jesus.
30 Yombu wireyau kusa neyau kazingmekke kerelege mogosa koyimowei yongkambanu ngabelak libu kangwiliyegi ngeragi keya kingyengki nguk yeiyageya koyilege. Yombu wireyau kusayau Yisu kiling yongkambanuwili kandikki kerewiyawekke piyaugu pelik ngalizi kek kisa, Yemizibek, ni tegi yelibu koka King Ngai Tawiti meiyabokki marekngangwiliyagabek logo Anotogo teni Yudawiliyegi wiyeke wezanelabok purik togo iwaka, legi teyegi yalek mize, kisa.
30 Dois cegos, sentados na beira do caminho, ouviram alguém dizer que ele estava passando e começaram a gritar: — Senhor,
31 Piyaugu pilik kisi legi yongkambanu kolokngagonowili piyauyegi pelik yeiya, Yali ngagoluk koyi, yeiya. Kapura piyaugu mazeng keya pelik ngalizi panu kek kisi, O Yemizibek, ni King Ngai Tawitigi marekngangwiliyagabek legi teyegi yalek mize, kisi.
31 A multidão os repreendeu e mandou que calassem a boca, mas eles gritaram ainda mais: — Senhor, Filho de Davi, tenha pena de nós!
32 Tegi Yisu leng miza logo pugu piyauyegi pelik nguk yeiya, Nangaiyeng nogo yaliyegi miziweki yali keli, yeiya.
32 Então Jesus parou, chamou os cegos e perguntou:
33 Logo piyaugu pelik meiya to mela, Tegi Yemizibek, te nugu wire togoyau ngaiwila wazayiweki keli, meiya.
33 — Senhor, queremos poder enxergar! — responderam eles.
34 Togo Yisugu piyauyegi yalek keli legi pugu wire piyaugiyau kuming keleya logo nguk namizi mabuwekke wire piyaugiyau weik ngaiwila logo weik pakelagi langai logo piyau Yisuyegi kiriwei kambela.
34 Jesus teve pena dos cegos e tocou nos olhos deles. No mesmo instante eles puderam ver e então seguiram Jesus.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 20, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.