Mateus 14

Anotogi Ngago Wik Yisu Kilisiyegi Langaira (BIG) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Togo watabi Yisugu mizi piyengki wiyeke Yisugi yeikta weik yemane sawiya. Keya King Ngai Elodo panga Kalili ngabelakpekki ngaibek, Yisugu watabi pilik mizi piyengki kerewiyawekkerik pi kazi miza logo
1 Naquele tempo Herodes, o governador da Galileia, ouviu falar a respeito de Jesus.
2 pugu yombanu piyegi yawe miziwiliyegi pelik yeiya, Pok ngizi Yowan kaimelibek yombu nogo koka kalokpek ngela logo ibembok ngereke ibendaga yangalekta wik yolu, legi kozang purago mizagewiyege mele puguzikku watabi kozang piyeng mizi, yeiya.
2 Então ele disse aos seus funcionários: — Esse homem é João Batista, que foi ressuscitado. Por isso esse homem tem poder para fazer milagres.
3 — ausente —
3 Pois Herodes tinha mandado prender João, amarrar as suas mãos e jogá-lo na cadeia. Ele havia feito isso por causa de Herodias, esposa do seu irmão Filipe.
4 — ausente —
4 Pois João Batista tinha dito muitas vezes a Herodes: “Pela nossa Lei você é proibido de casar com Herodias!”
5 Elodogo pi ulagi keli kapura pi Yudawiliyegi kazi miza, purik puwiligu kumularik Yowan Anotoyaga ngagora weiya logo kozak kai, poropek meibek purikki kumularikki wiyeke, legi Elodo Yowan ulagirikki kazi miza.
5 Herodes queria matá-lo, mas tinha medo do povo, pois eles achavam que João era profeta .
6 Pulaga wok Elodo wazamiyabekke pugu ngeragi yemane miza niweki nara miza logo puwili ngeragi nageya tagogei pura Elodiyagi yango kailemekkimele yombanu wawere ulamekki wirege ngezemele yongolo yombuwiligu kelagi langaimekke uli yarolege. Elodo piyegi pakela logo wilik yemane panu miza.
6 No dia do aniversário de Herodes, a filha de Herodias dançou diante de todos, e ele gostou tanto,
7 Pilik miza logo Elodogo kolomandikmeleyegi pelik meiya, Watabi nugu keli piyeng nogo nanagi. Nogo niyegi Anotogi wirege wameik panu nei, nugu neyegi nguk nei piyeng nogo ni nanagi, meiya.
7 que prometeu à moça: — Juro que darei tudo o que você me pedir!
8 Togo kolomandikmele pigi panumele kiling ngagozakke miza logo pulaga mangoyegi kanda pelik meiya, Peba, Yowan kaimelibekki kalokpek ngela logo nugu kebira pelengwekke ngalege wiya logo mabelege weik nane, meiya.
8 Seguindo o conselho da sua mãe, ela pediu: — Quero a cabeça de João Batista num prato, agora mesmo!
9 Pilik kai legi King Ngaibek kuneng panu miza. Kapura ngago pugu yaka yemane ngeragi niweki kayimawili keya Anotogi wiregerau kaiya puragi weraga pi ngago pugu sawiya pura ngelagi ono.
9 O rei Herodes ficou triste, mas, por causa do juramento que havia feito na frente dos convidados, ordenou que o pedido da moça fosse atendido.
10 Tegi pigi ngai kulengkewiliyaga nak wezamela logo Yowangi kalokpek ngela logo kebira orowei yo wiriyibene.
10 E mandou que cortassem a cabeça de João Batista, na cadeia.
11 Logo yombu ngaibek kambela logo i wigirawiligimakke Yowangi kalokpek ngela logo kebira pelengwekke ngalege wiya logo orowei yorik kolomandikmeleyegi mana logo kolomandikmologo kebira pigi panumele Elodiyayegi mana.
11 Aí trouxeram a cabeça num prato, entregaram para a moça, e ela a levou para a sua mãe.
12 Pulaga Yowanyegi kiriweiwili ngago puragi kerewiyawekke puwili kambela logo Yowangi yasurik weiya logo mosindage waliya. Logo pulaga puwili kanda Yisuyegi kozak meiya.
12 Então os discípulos de João vieram, levaram o corpo dele e o sepultaram. Depois foram contar isso a Jesus.
13 Yisugu ngago puragi kerewiyawekke pi ngezebek keke leng miziweki kelirikki wiyeke pi wang naleige tameneng meiya logo kai kolamiyabekki lalu pangazuwagawekke kabelak kuyangka ngagoluk yombanu naktau ono, yeiktikke wangleige ngalengale kuna. Kapura yongkambanu kolokngagonowiligu puragi kerewiya logo puwili yereng puwiligiyeng wiya logo piyegi kalike kiriwei ngabelak libu nginda kuna.
13 Ao saber o que havia acontecido, Jesus saiu dali num barco e foi sozinho para um lugar deserto. Mas as multidões souberam onde ele estava, vieram dos seus povoados e o seguiram por terra.
14 Logo Yisu wangleiga welagela logo yongkambanu wawere ulawiliyegi pakelawekke wilek kang pugubek puwiliyegi yalekmokko kola logo pugu yongkambanuwiligi tepekke kemegeme mizi puwili yombiyangai wazaya.
14 Quando Jesus saiu do barco e viu aquela grande multidão, ficou com muita pena deles e curou os doentes que estavam ali.
15 Pilik mizageya tawizeige yokmek kiliyawekke yombu Yisu ngezebokko waligeleyiwili piyegi kanda logo pelik meiya, Pelemeng kabelak ngeragi keya iyeng yeik lemeng keya weik kusa mena nugu puwili ngeragi ngezewiligiyeng yereng mereke piyengka weibene kang wezayele, meiya.
15 De tardinha, os discípulos chegaram perto de Jesus e disseram: — Já é tarde, e este lugar é deserto. Mande essa gente embora, a fim de que vão aos povoados e comprem alguma coisa para comer.
16 Kapura Yisugu puwiliyegi pelik yeiya, Puwili pelemeng wiya logo kangki ono. Inuwa ngezego puwili ngeragi yanagi, yeiya.
16 Mas Jesus respondeu:
17 Puwiligu piyegi pelik kanga meiya to mela, Kapura tonuwago wara yolu peyeng perek marek songono melenazik keya watabisi waliya neyau, meiya.
17 Eles disseram: — Só temos aqui cinco pães e dois peixes.
18 Yisugu puwiliyegi pelik yeiya, Piyeng pelege neyegi orowei koli, yeiya.
18 — Pois tragam para mim! — disse Jesus.
19 Togo Yisugu yongkambanuwili pulogo yengelik wazono mogosagibekke mogosa wazaya. Logo pulaga pugu perek melenazik yaka piyeng wei keya watabisi yaka piyaurau wei miza logo paka ngalege langai pakela wizimowei Anotoyegi ngeragi piyengki wazono meiya. Pilik miza logo pugu perekyeng sikila logo ngezebokko waligeleyiwiliyegi yana logo puwiligu yongkambanuwili mabuwili yani miza.
19 Então mandou o povo sentar-se na grama. Depois pegou os cinco pães e os dois peixes, olhou para o céu e deu graças a Deus. Partiu os pães, entregou-os aos discípulos, e estes distribuíram ao povo.
20 Puwili mabuwili na logo weik ngekyengko.
20 Todos comeram e ficaram satisfeitos, e os discípulos ainda recolheram doze cestos cheios dos pedaços que sobraram.
21 Yombu pulogo ngeragi nawili sangkelarik tausen melenazik tikinda, yongok keya mandikwilirau sangkela ono.
21 Os que comeram foram mais ou menos cinco mil homens, sem contar as mulheres e as crianças.
22 Togo pulaga Yisugu yombu pi ngezebokko waligeleyiwili wangleige tameneng meibene keleya logo kai kolamiyabekke pangazuwage puwili were yo wezayela. Pi yolu keya yongkambanuwiliyegi kambeli yeiya logo wezayela.
22 Logo depois, Jesus ordenou aos discípulos que subissem no barco e fossem na frente para o lado oeste do lago, enquanto ele mandava o povo embora.
23 Puwili kuna logo pulaga pi panga lewakpekke waberek miziweki ngezebek kambela. Keya yokmek kiliya logo weik kusawekkerik Yisu ngezebek keke pulogo waberek mizageya wiziya.
23 Depois de mandar o povo embora, Jesus subiu um monte a fim de orar sozinho. Quando chegou a noite, ele estava ali, sozinho.
24 Puwekkerik yombu Yisu ngezebokko waligeleyiwili wangleige panga kaibekke libuge ngalengale kunarik yawe yemane miza, purik kebarekpek puwiligu kunagimekke lewa logo yemane uli keya kailauriktau yemane lewa kopong wanglei yo keya to mizi logo puwili yawe yemane miza.
24 Naquele momento o barco já estava no meio do lago. E as ondas batiam com força no barco porque o vento soprava contra ele.
25 Togo wangkotazi kang ngizige tek purikke Yisu puwiliyegi kaibekke ngalengale lewagela wiriya.
25 Já de madrugada, entre as três e as seis horas, Jesus foi até lá, andando em cima da água.
26 Keya yombu ngezebokko waligeleyiwili pi panga kaibekke ngalengale yawerelege keriyawekke puwili leli ula logo pelik kisa, Pi kerewabek kani, kisa logo kulili miza kopong ngalizi kek kisa mela.
26 Quando os discípulos viram Jesus andando em cima da água, ficaram apavorados e exclamaram: — É um fantasma! E gritaram de medo.
27 Tegi Yisugu puwiliyegi nguk namizi pelik yeiya, Kulili mizi wak. Nogo mena kozang sara koyi, yeiya.
27 Nesse instante Jesus disse:
28 Pulaga Pitago piyegi pelik ngago meiya, Yemizibek tamizeige wameik panu ni mabura ne niyegi kaibekke ngalengale wiriyibene koli nei, meiya.
28 Então Pedro disse: — Se é o senhor mesmo, mande que eu vá andando em cima da água até onde o senhor está.
29 Tegi Yisugu koli meiya logo Pita wangleiga welagela weik panga kaibekke ngalengale Yisuyegi kuna.
29 — Venha! — respondeu Jesus. Pedro saiu do barco e começou a andar em cima da água, em direção a Jesus.
30 Kapura Pita kebarek yemanebek ulirikki pakelawekke kulili mizagela weik yenge kaibekke kiliya moweki mizi wiziga pugu Yisuyegi ngalizi pelik kek meiya, Yemizibek, ne kaiyaga na nera yaliya wazaniye, meiya.
30 Porém, quando sentiu a força do vento, ficou com medo e começou a afundar. Então gritou: — Socorro, Senhor!
31 Tegi nguk namizi Yisugu melezik wezamela logo Pita kebangkeliweirik ngalege ulumiya logo piyegi pelik meiya, Ni kangka neyau kumulira nangki? Nogo ni kozanda nanagi langai purikki ngizi panu kumuli nugura songono panu, meiya.
31 Imediatamente Jesus estendeu a mão, segurou Pedro e disse:
32 Pulaga piyau mabiyau panga wangleige tameneng meiya logo kebarekpek weik yeik sawiya.
32 Então os dois subiram no barco, e o vento se acalmou.
33 Logo pulogo yombanu ngezebokko waligeleyi wangleige mogosa puwili kebiyeng morogulunda koyimowei Yisuyegi ya kumula koya logo pelik meiya, Wameik panu, ni Anotogi Marekpek, meiya.
33 E os discípulos adoraram Jesus, dizendo: — De fato, o senhor é o Filho de Deus!
34 Puwili weik kai kolamiyabekke pangazuwage ngabelak Kenesare meibekke lewagela.
34 Jesus e os discípulos atravessaram o lago e chegaram à região de Genesaré.
35 Pulogo yongkambanuwiligu pi Yisu mamiza. Logo ngagora yereng mereke pulogo piyengke wezamela logo yombanuwiligu kemegeme miziwili piyegi iza orowei wiriya.
35 Ali o povo reconheceu Jesus e avisou todos os doentes das regiões vizinhas. Então muitas pessoas levaram doentes a ele,
36 Piyegi kanda puwiligu Yisuyegi pelik kelegele mei miza, Yombanu kemegemewiligu melewangka nugurikki walemek yeik kuming kelemi purik pangka ma yeik, mei miza. Logo pugu, Ei, yei purik yombanu kemegemewiligu melewangka pugurikki walemek kuming kelemi mizi logo puwili mabuwili weik yombiyangai wazayi miza.
36 pedindo que deixasse que os doentes pelo menos tocassem na barra da sua roupa. E todos os que tocavam nela ficavam curados.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 14, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.