Lucas 17

Anotogi Ngago Wik Yisu Kilisiyegi Langaira (BIG) vs NAA

Sair da comparação
NAA Nova Almeida Atualizada 2017
1 Keya Yisugu ngezebokko waligeleyiwiliyegi pelik yeiya, Watabi nalangai nalangaiyengko yongkambanuwili kaile miziweki ulumi kapura yombanu puwili pilik mizibene keleyibokyegi Anotogo ngangang panu kelemiyagi, legi waberek ngaiweki kani.
1 Jesus disse aos seus discípulos:
2 Logo pilik poktau ono kesak pangka, purik yombanu neyegi ngizi panu kumuli kazing kumbekki lewengke songono nogowiliyaga nak kaile miziweki ulumiyabokyegi Anotogo ngangang yemane panu managi.
2 Seria melhor para esse que uma pedra de moinho fosse pendurada ao seu pescoço e fosse atirado no mar do que fazer tropeçar um destes pequeninos.
3 Pilik legi ini yongkambanu negi puwili, ini kazing ini makngezego koyagi pumokko waberek panu koyizo.
3 — Tenham cuidado. Se o seu irmão pecar, repreenda-o; se ele se arrepender, perdoe-lhe.
4 Keya tamizeige pugu niyegi langai kaile mizayeng melenazik keya nazikka neyau wok wamenakke miza logo nara miza logo ngereke niyege kanda, pi kaileyengki kuneng kai purik mabura nugu tumula logo kang melenazik keya nazikka neyau mabilik keremareke wezamelimo, yeiya.
4 Se pecar contra você sete vezes num dia e sete vezes vier para lhe dizer: “Estou arrependido”, perdoe-lhe.
5 Pugu yeiya logo yombu pugu waligeleyi Aposolo meiwiligu piyegi pelik meiya, Yemizibek, tonugu niyegi ngizi kumulirik songono nangezi legi nugu tonugu ni keya kozang nuguragi ngizi kumuli pura unatuba sibene keleyimo, meiya.
5 Então os apóstolos disseram ao Senhor: — Aumente-nos a fé.
6 Keya Yemizibokko puwiliyegi pelik yeiya to mela, Yengelei Mastetlei mei puleigi kumuli. Yengelei Mastet puleigi wireyeng songono panu kapura ngeriyi puwekkerik nguk namizi lewa logo yengelei yemane keremizagi. Tegi inugu ne keya kozang nogoragi ngizi kumuli pura yengelei Mastet puleigi wireyengka nak kelik lewibene kelemi. Purik tamizeige inugu neyegi ngizi kumuli pura Mastet wilekpek kelik songono pilik kesak watabi nalangai piyeng mabiyeng inugu mizagi langai, keya inugurau yengelei kozang pelege lewi peleigi pelik meiyagi, Ni ni makngezego pulili nuguyeng puliya logo ngereke ni makngeze panga kai wizambekke ni makngeze ngeriye, mei purik, pi inugu kairagi kiriwei mizi penanging kani, yeiya.
6 Ao que o Senhor respondeu:
7 Keya Yisugu pigi yawe miziwiliyegi ngago yeke langak nara yeiya, Tamizeige inuwayaga nak yombu nigi yawe ngabelak kiriraga mizi nak ma nigi liyeng memengwiliyegi ngai nak kiling logo pi panga yawega ige yowekke purik nugu piyegi pelik meiyagi ono, Ngezangai koli, ngeragi nuguyeng ni mangiweki mena meiyagi ono.
7 — Qual de vocês, tendo um servo ocupado na lavoura ou em guardar o gado, lhe dirá quando ele voltar do campo: “Venha agora mesmo e sente-se à mesa”?
8 Pilik segeya nugu piyegi pelik meiyagi, Ngeragi nogoyeng ngaiyek miza logo nane logo ne kairi keya ngeragi ni keya ni yeik wizei logo waleleige ni ngeragi nuguyeng miza ni mangine, meiyagi.
8 Não é verdade que, ao contrário, lhe dirá: “Prepare o meu jantar. Apronte-se e sirva-me enquanto eu como e bebo. Depois, você pode comer e beber”?
9 Togo yawe mizibok nugu kairagi kiriwei mizarikki wiyeke nugu yeik pugura yongolok meiyagi ma talik? A’a’, watabi pugu mizi piyeng, yawe puguyeng.
9 Será que ele terá de agradecer ao servo por ter feito o que lhe havia ordenado?
10 Kazing mabilikmekke iniyegirau pilik mizagi. Ini yaka watabi miziweki nogo kozak yeiya piyeng miza logo weik purik mabura pelik kisizo, Teni Yemizibekki yawe miziwili. Watabi tonugu mizi piyeng yawe tonuguyeng logo teni yombiyangai wizigeya yeik tonuguyeng yongolok meiyagi ono, kisizo, Yisugu pilik yeiya.
10 Assim também vocês, depois de terem feito tudo o que lhes foi ordenado, digam: “Somos servos inúteis, porque fizemos apenas o que devíamos fazer.”
11 Pilik mizarikka weik Yisu kazing Yirusalem yerengke kang leweng neing kambela logo pi ngabelak Sameriya keya Kalili meiyaugi tepek neing kambela.
11 De caminho para Jerusalém, Jesus passava pelo meio de Samaria e da Galileia.
12 Pi yereng narage lewagela logo kemegeme korikwek sok mizimek logo Leposimek meimekka yombu meleyauwili pumokka miziwili yoromaure miza. Puwili ngoluk koweige wiriyimowei
12 Ao entrar numa aldeia, saíram-lhe ao encontro dez leprosos,
13 pelik ngalizi kek kisa, Yisu. Yemanebek. Teniyegi yalek mize, kisa.
13 que ficaram de longe e gritaram: — Jesus, Mestre, tenha compaixão de nós!
14 Yisugu puwiliyegi pakela logo puwiliyegi pelik yeiya, Kambeli. Yombu Anotoyegi wata kolak kelibene waliya maniwiligu korik inuguyengki pakela logo ini weik yombiyangaiwili mizibene logo pulaga ini ngereke yombanuwili kiling menalege wei mizi keya mizi nangine kambeli, yeiya. Puwili mabilik tagoneige korik puwiligiyeng weik yombiyangai sa.
14 Ao vê-los, Jesus disse: Aconteceu que, indo eles, foram purificados.
15 Yombu puwiliyaga nak tapakeleige korik puguwek yombiyangai mamiza legi pi ngereke Anotogi yeikta ngalizi panu yongolok mei yo kayima.
15 Um dos dez, vendo que estava curado, voltou dando glória a Deus em alta voz
16 Pi pongo Yisugi inge werege ulu wala logo morogulunda wizimowei wazono meiya. Yombanubok Sameriyagabek logo Yudawiligu kiyebuk mizibek.
16 e prostrou-se com o rosto em terra aos pés de Jesus, agradecendo-lhe. E este era samaritano.
17 Yisugu yombanu meleyauyaga pi wamenak yorikki pakela logo pelik kaiya, Yombanu meleyauwili yakarik yombiyangai wezaya kapura yombanu melenazik keya nazikka mangobektau onowili puwili talege?
17 Então Jesus perguntou:
18 Yombu yenge nalaga kayima pobok Anotogi yeikta yongolok meiweki yo kapura pi ngezebek keke yo pura nangki, kaiya.
18 Não se achou quem voltasse para dar glória a Deus, a não ser este estrangeiro?
19 Logo Yisugu Sameriyagabekyegi pelik meiya, Yangalek meiya logo kambele. Nugu neyegi ngizi panu kumulirikku ni yombiyangai keya kaile nuguyengka yaliya wazaniya mena, meiya.
19 E lhe disse:
20 Yombanu Palisi nawiligu Yisuyegi wok Anotogo yongkambanu mabuwiliyegi ngaigibek talikwekke lewagi miza purikki nguk meiya. Tegi pugu puwiliyegi pelik yeiya to yela, Anotogo pigi ngaimekki ngai yolu pura lewawekkerik yongkambanuwiligi wireyengko pakelagi langai pilikmekke lewagi ono.
20 Indagado pelos fariseus sobre quando viria o Reino de Deus, Jesus lhes respondeu:
21 Ma nakkorau pelik kaiyagi langai ono, Pakeli, Anotogi ngaira pelege pera mena, ma ngai pugura pangalege panga pura kaiyagi langai ono, purik Anotogo nawiligi wilek kangyengki ngai logo Anotogi ngaira weik inigi tepekke wizinda, yeiya.
21 Nem dirão: “Ele está aqui!” Ou: “Lá está ele!” Porque o Reino de Deus está entre vocês.
22 Togo pugu ngezebokko waligeleyiwiliyegi pelik yeiya, Wok nak lewagelagi logo wokpokko inuwago ne yombanu paka ngalega kayimabekyegi pakeliweki kelagi kapura inuwago neyegi pakelagi langai ono.
22 A seguir, Jesus disse aos seus discípulos:
23 Yongkambanu nawiligu iniyegi pelik kisagi, Pakeli, Yombanu paka ngalega kayimabek yaka lewa. Pi panga pulogo yolubek, mena, kisagi. Ma pakeli, pi pelege yolubek, mena kisagi, kapura puwiliyegi ngizi kumuli nagani. Panga pulogo pakeli kang nagani.
23 E dirão a vocês: “Ele está aqui!” Ou: “Lá está ele!” Não saiam nem sigam essa gente.
24 Inuwa lengka wililiktikku mizi puwekke purik paka ngilumbek mabok pangazuwaga pezuwaga ngela manirikki teni mabuwiligu pakeli mizi. Kazing mabilikmekke ne yombanu paka ngalega kayimabek ngereke yogi logo puwekke mabuwiligu neyegi pakelagi kani.
24 Porque assim como o relâmpago, que resplandece e brilha de uma extremidade do céu até a outra, assim será, no seu dia, o Filho do Homem.
25 Kapura pilik mizagine were yongkambanu mabek yolu pewiligu neyegi kezanga nanagi logo ngangang unatuba keleniyagi.
25 Mas é necessário que primeiro ele padeça muitas coisas e seja rejeitado por esta geração.
26 Ne yombanu paka ngalega kayimabek ngereke yo puwekkerik yongkambanuwili ngereke koka walaka kazing yongkambanu Nowagi tendaga koya mabilik mizageya koyi nangai.
26 Assim como foi nos dias de Noé, será também nos dias do Filho do Homem:
27 Nowa wiziya puwekke yongkambanuwili Anotoyegi langai kumula ono keya Nowago ngago watabi lewagelagi piyengki langai kai piyengki kerewiya ono logo watabi ngezewiligiyengki mizageya koya. Logo puwili ngeragi ni keya kai ni keya yongkambu wei keya panu keya mangogo kolomele yombu weiyagi nakyegi miza mani kaiyageya koya weik wok Nowa yeke sikmakke kiliya lagibekke kai ngai yemaneyaugu yongkambanu nawili mabuwili yela.
27 comiam, bebiam, casavam e davam-se em casamento, até o dia em que Noé entrou na arca, veio o dilúvio e destruiu todos.
28 Keya wizagoma kalike yongkambanuwili koka Loto meibek wiziya puwekkewiligu kazing miza pilikmekke, puwili ngeragi ni keya kai ni keya watabiyeng wei keya yani, keya puwili yaweyeng ngeriyi keya iyeng ngizi. Kapura puwilirau Anotoyegi langai kumula ono.
28 O mesmo aconteceu nos dias de Ló: comiam, bebiam, compravam, vendiam, plantavam e edificavam;
29 Logo wok Loto yereng Sorong pura wiya logo kunabekke yezizik keya king salapa ngoriyeng paka ngilumbekka koboyau kelik kuli logo Sorong yerengke mabulogo koya puwili mabuwili yela logo ibeng.
29 mas, no dia em que Ló saiu de Sodoma, choveu do céu fogo e enxofre e destruiu todos.
30 Wok ne yombanu paka ngalega kayimabek ngereke lewagelagirik kazing mabilik panumekke lewagi.
30 Assim será no dia em que o Filho do Homem se manifestar.
31 Wok Yisu yogibokko, yongkambanu imakka welagela puwili ngereke yeke ige yongorik watabi puwiligi piyeng wei nagani, ma yongkambanu panga yawege mizageya koya puwili watabi puwiligiyeng weiweki kowiti nagani.
31 — Naquele dia, quem estiver no terraço e tiver os seus bens em casa não desça para tirá-los; e, de igual modo, quem estiver no campo não volte para trás.
32 Lotogi yongokpumologo miza puragi kumula panu. Pi Loto kiling yereng Sorong meira wiya logo kuna kapura pi watabi pugu wizamiyayengki kumula logo pakeliweki kowita ngizige kemenak ibeng.
32 Lembrem-se da mulher de Ló.
33 Kazing mabilikmekke yombanu ngezebekki kelira keya ngezebekki wik yolugira kozang kebangkeli mizibok Anotogi wiregerik ibeng logo wik wizagomagira weiyagi ono, kapura yombanu neyegi ngizi panu kumula logo pulaga wilek kang pugubek keya wik yolugi pugura neyegi tiya mani mizibok ibeng wizagomagi ono, pi paka ngalege wik yombiyangai wizagomagi.
33 Quem tentar preservar a sua vida a perderá; e quem a perder, esse a salvará.
34 Kerewiyi, wokpokko kusage yombu neyau i wamenamakka menalege iwekki kani, logo nak miza oroweigi kapura nak mabulogo wezamiyagi kani.
34 Digo a vocês que, naquela noite, duas pessoas estarão numa cama: uma será levada, e a outra será deixada.
35 Yongok neyau yeke ige menalege yawe mizageya koyagi, logo namele miza oroweigi kapura namele mabulogo yawe mizageya wezamiyagi kani.
35 Duas mulheres estarão juntas moendo trigo: uma será tomada, e a outra será deixada.
36 Yombu neyau panga yawege menalege yawe mizageya koyagi, logo nak miza orowei kangki kapura nak mabulogo yawe mizageya wezamiyagi kani, Yisugu pilik yeiya.
36 [Dois estarão no campo: um será tomado, e o outro será deixado.]
37 Tegi Yisugu waligeleyiwiligu piyegi pelik nguk meiya, Yemizibek peyeng talege mizagi meiya logo Yisugu ngago saweliwei nara pelik yeiya to mela, Wale watabi ibeng piyengki korik sokyeng wizilege winak Yezigokwili kanda pura menalege niweki wawere ulageya pulogo, yeiya. Togo purikku kai purik pelik, yereng yongkambanu kazing kumbekki Anotoyegi leweng ibengwili koyagi pulogo Anotogo ngangang yaniweki lewagi.
37 Então perguntaram a Jesus: — Onde será isso, Senhor? Ele respondeu:

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 17, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.