João 11

Anotogi Ngago Wik Yisu Kilisiyegi Langaira (BIG) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Yombanu yereng Petani mei puraga yeikta Lasara meibek kemegeme. Logo yereng Petani pura Maliya keya pigi simele Matagi yerenda keya piyau Lasaragi sakyau.
1 Um homem chamado Lázaro estava doente. Ele era do povoado de Betânia, onde Maria e a sua irmã Marta moravam.
2 Logo Maliyamolo Lasara mabek kemegeme mizibokki sak Yisu Lasare kiling kalike ngeragi nawekke weli wazono kukngizi keli ngezemelegibek weiya logo Yisugi ingeyauge weli mela wazamiya logo kebi nganelek yokolong ngezemelegirago Yisugi ingeyau tumulamolo.
2 (Esta Maria era a mesma que pôs perfume nos pés do Senhor Jesus e os enxugou com os seus cabelos. Era o irmão dela, Lázaro, que estava doente.)
3 Logo yongok piyaugi sibek pilik kemegeme mizirikki wiyeke Yisuyegi ngago pelikta wezamela, Yemizibek kerewiye. Nigi kewengke nugu kelibok kemegeme mena koli, meiya.
3 As duas irmãs mandaram dizer a Jesus: — Senhor, o seu querido amigo Lázaro está doente!
4 Logo Yisu ngago pura kerewiyawekke pi pelik kaiya, Pi pilik kemegeme miza purik Anotogi kozanda mamokko keriya logo yeik pugura yongolok meiweki. Pirau ibengki ono. Keya kemegeme Lasaragi pumokko mizagewiyege mamokko Anotogi Marekpekki kozanda keriya logo Koyambekki yeikta yongolok meiweki.
4 Quando Jesus recebeu a notícia, disse:
5 Yisuyegirik pi Lasara keya Maliya keya Matayegi kelibek.
5 Jesus amava muito Marta, e a sua irmã, e também Lázaro.
6 Logo morok pugu keli merek keya Lasara kemegeme purik pugu kerewiyi miza kele kapura Yisu nguk namizi mabuwekke kambela ono. Pi wok neyaurau yaka pugu yolu mabulogo wizagoma.
6 Porém quando soube que Lázaro estava doente, ainda ficou dois dias onde estava.
7 Pulaga pugu waligeleyiwiliyegi pugu pelik yeiya, Teni ngabelak Yudayabekke pangazuwaga kandoweki, yeiya.
7 Então disse aos seus discípulos:
8 Legi puwiligu pelik meiya, Kapura waligeleyi, ulogo ngolukku Yudawiligi ngaiwiligu ni kingyengko pulogo neliweki miza kani, meiya.
8 Mas eles disseram: — Mestre, faz tão pouco tempo que o povo de lá queria matá-lo a pedradas, e o senhor quer voltar?
9 Logo Yisugu pi ibengki pura ngoluk purik pi iwaka logo pelik kanga yeiya, Wok mabiyeng wanganega wizagomeige panga ibengke pulogo tek purik wilangka. Logo tek purikke wei mizaboktau natengka wali kang keya mizagi ono, purik pi wilangkarikke wei mizi kopong.
9 Jesus respondeu:
10 Kapura kusaga wei mizibok natengka walagi purik pigi wilangka pangka kunagi nariktau ono. Kapura ne pangka kunagi purik negi ibengki pura ngoluk.
10 Mas, se anda de noite, tropeça porque nele não existe luz.
11 Pi pilik kaiya logo pulaga pelik kozak yeiya, Tonuwagi kewengkebek Lasara weik iwek kola kapura nogo pi yangalek kelemiweki kang.
11 Jesus disse isso e depois continuou:
12 Logo pugu waligeleyiwiligu pelik meiya, Yemizibek, tamizeige pi iwek kola yolu mabura purik weik pi yombiyangaiweki yamizinda, meiya.
12 — Senhor, se ele está dormindo, isso quer dizer que vai ficar bom! — disseram eles.
13 Kapura Yisugu kaiya purik Lasara ibendikki kaiya. Logo Yisugu waligeleyiwiligurik pi ngizi yeik iwek kolarikki kai nobiyeng.
13 Mas o que Jesus queria dizer era que Lázaro estava morto. Porém eles pensavam que ele estivesse falando do sono natural.
14 Logo purikki wiyeke Yisugu wameiktagi iwakaweki puwiliyegi kimeike pelik yeiya, Lasara ibeng, yeiya.
14 Então Jesus disse claramente:
15 Logo pugu puwiliyegi pelik yeiya, Pi ibengwekke ne pulogo wiziya ono purikki ne wilik, logo kazing pilikmekke inigi wiyeke ne wilik purik ini nogo mabek mizagi puragi pakela logo ngizi kumula logo ngizi kumuli inigi pura yemane si kunagi. Kapura tonuwa piyegi keriyi kangweki mena koli, yeiya.
15 mas eu estou alegre por não ter estado lá com ele, pois assim vocês vão crer. Vamos até a casa dele.
16 Pulaga Tomasi mandik kolakpelekeyauyaga nak logo Titima meibokko Yisugu waligeleyi nawiliyegi pelik yeiya, Tonuwarau kambi logo tamizeige puwiligu Yisu uli purik mabura tonuwarau yelibene, yeiya.
16 Então Tomé, chamado “o Gêmeo”, disse aos outros discípulos: — Vamos nós também a fim de morrer com o Mestre!
17 Yisu weik Petani yerengke tabundawekke nawiligu piyegi Lasara weik ulogo ibeng logo king ururu namekke yungke wiya logo weik wok mangobektau ono meiya.
17 Quando Jesus chegou, já fazia quatro dias que Lázaro havia sido sepultado.
18 Yereng Petani puraga panga Yirusalem yerengke pulogorik koweige ono, mereke.
18 Betânia ficava a menos de três quilômetros de Jerusalém,
19 Logo Yuda kolokngagono yereng Yirusalem puraga Maliya keya Matagi imakka kayima. Puwili piyaugi sibek Lasara ibeng purikki ingkisi keya yalek ngago yeiweki kayima.
19 e muitas pessoas tinham vindo visitar Marta e Maria para as consolarem por causa da morte do irmão.
20 Logo Mata Yisu lewa kairikki kerewiyawekke pi imakka welagela Yisu wilek uliweki kuna kapura Maliya ige mabulogo wiziya.
20 Quando Marta soube que Jesus estava chegando, foi encontrar-se com ele. Porém Maria ficou sentada em casa.
21 Matago Yisuyegi pelik meiya, Yemizi nogobek, ni pelege wiziya kesak negi sibek kemegeme miza logo ibeng si kak ono.
21 Então Marta disse a Jesus: — Se o senhor estivesse aqui, o meu irmão não teria morrido!
22 Kapura nugu Anotoyegi mabek mabewekke nguk mei puwekke pugu nanagi purik nogo iwaka, meiya.
22 Mas eu sei que, mesmo assim, Deus lhe dará tudo o que o senhor pedir a ele.
23 Logo Yisugu pelik meiya, Nigi sibek ngereke yangalek meiyagi, meiya.
23 — O seu irmão vai ressuscitar! — disse Jesus.
24 Legi Matago pelik meiya, Ei, wangki wok kalik panugebekke ibeng puwili ngereke yangalek meiyagi purik ne iwaka, meiya.
24 Marta respondeu: — Eu sei que ele vai ressuscitar no último dia!
25 Logo Yisugu pelik meiya, Ne yombanuwili yangalek meiya logo ngereke wik yoluweki keleyibek, purik wik koyimagi pura yanagibek ne. Neyegi ngizi kumuli mologabok korikwek ibeng kele kapura wilek kang pugubek wik wizagomagi.
25 Então Jesus afirmou:
26 Keya yombanu neyegi ngizi kumulirikku mizagewiyege weik pigi kazing kumbekki Anotoyegi lewengke wik wizagomi mologabok kemenak ibengki ono, purik puwili weik wik koyimagira kiling legi. Togo Mata, ni nogo kozak neiyageya puragi ngizi kumuli ma yeik, meiya.
26 e quem vive e crê em mim nunca morrerá. Você acredita nisso?
27 Logo Matago Yisuyegi pelik meiya, Ei Yemizibek, nogo ngizi kumulirik ni Kilisibek Anotogi Marek pugu yawe teni yaliya wazayagiragi wiyeke sawiya logo ngabelakka lewagi kaiyabok, meiya.
27 — Sim, senhor! — disse ela. — Eu creio que o senhor é o Messias , o Filho de Deus, que devia vir ao mundo.
28 Pi pilik kaiya logo sakmele Maliyayegi kando kuna. Logo sakmeleyegi yelakkelek ngago meiya wizigeya liwik pelik meiya, Kiriwagabek kanda panga pelege yolubek logo ni kiling ngagozakkaweki kai, meiya.
28 Depois de dizer isso, Marta foi, chamou Maria, a sua irmã, e lhe disse em particular: — O Mestre chegou e está chamando você.
29 Pulaga Maliya Matago kozak meiyarikki kerewiyawekke pi nguk namizi luweza logo panga Yisugu yolu pulogo kuna.
29 Quando Maria ouviu isso, levantou-se depressa e foi encontrar-se com Jesus.
30 Logo Yisu ngoluk panga yereng Petani puraga nagoni mabulogo yaka Matago wilek ulalege wizilege.
30 Pois ele não tinha chegado ao povoado, mas ainda estava no lugar onde Marta o havia encontrado.
31 Yuda imakka yongokpanuyau kiling ingkisiweki koyawili Maliya luweza logo nguk namizi welagela kuna logo kandikki pakela wizigeya pi panga yombu londaga ingkeiweki kang nobiyeng puwili kalika kiriwei kuna.
31 As pessoas que estavam na casa com Maria, consolando-a, viram que ela se levantou e saiu depressa. Então foram atrás dela, pois pensavam que ela ia ao túmulo para chorar ali.
32 Maliya kanda Yisu wiziyagi kaiyalege pura Yisu wizilege pakela logo pi Yisugi wirege ingeyau laliya wizigeya pelik meiya, Yemizi nogobek negi sibek kemegeme miziwekke ni pelege wiziya kesak pi ibeng si kak ono, meiya.
32 Maria chegou ao lugar onde Jesus estava e logo que o viu caiu aos pés dele e disse: — Se o senhor tivesse estado aqui, o meu irmão não teria morrido!
33 Logo Yisu pi ingkeirikki keriyi keya Yuda piyegi kiriweiwilirau ingkisi lewarikki keriyawekke pi yalek yemane panu miza logo wilek kuneng miza.
33 Jesus viu Maria chorando e viu as pessoas que estavam com ela chorando também. Então ficou muito comovido e aflito
34 Logo pugu puwiliyegi pelik nguk yeiya, Inuwa pi talege wiya, yeiya. Logo puwiligu pelik meiya, Panga pulogo mena keriyiweki koli, meiya.
34 e perguntou: — Venha ver, senhor! — responderam.
35 Logo Yisu ingkeiya.
35 Jesus chorou.
36 Togo Yudawili pelik kela, Keriyi pi wameik Lasarayegi keli kani, kela.
36 Então as pessoas disseram: — Vejam como ele amava Lázaro!
37 Kapura nawili pelik kela, Pek yombanu wire kusawiligi wireyeng ngaiwila wazayabok. Pi pelege wiziya kesak Lasara ibengkirikka yombiyangai sa wazami kak ma talik, kela.
37 Mas algumas delas disseram: — Ele curou o cego. Será que não poderia ter feito alguma coisa para que Lázaro não morresse?
38 Logo Yisu mawinda wilek kuneng miza logo pi panga yombu londa king ururumekke king unatuba nakko kandikke waliyara wizilege kuna.
38 Jesus ficou outra vez muito comovido. Ele foi até o túmulo, que era uma gruta com uma pedra colocada na entrada,
39 Logo Yisugu pelik yeiya, Kimbek panga wale naleige langai towili, yeiya. Kapura Mata ibembekki sakmologo pelik meiya, Yemizibek, tamizeige tonuwa pilik mizi purik lolung kailerik wiriyi penangai, purik pi ibeng wiziyarik weik wok mangobektau ono, meiya.
39 e ordenou: Marta, a irmã do morto, disse: — Senhor, ele está cheirando mal, pois já faz quatro dias que foi sepultado!
40 Logo Yisugu pelik meiya, Nogo niyegi tamizeige ni ngizi kumuli purik mabura Anotogi kozanda nugu keriyagi kaiya ma talik, meiya.
40 Jesus respondeu:
41 Puwili weik kimbek towilizamiya wizigeya Yisu paka ngalege langai pakela logo pelik meiya, Peba, ne niyegi wazono nei, purik nogo niyegi nei piyengki ni neyegi kerewiyi mizi legi.
41 Então tiraram a pedra. Jesus olhou para o céu e disse:
42 Keya ne niyegi waberek miziwekke ni neyegi wok mabiyeng kerewiyi purik ne iwaka kapura ne pilik kai purik yongkambanu yolu pobuwiligu ne nugu wezanelabek purikki ngizi kumulagirikki wiyeke, meiya.
42 Eu sei que sempre me ouves; mas eu estou dizendo isso por causa de toda esta gente que está aqui, para que eles creiam que tu me enviaste.
43 Logo Yisu pilik meiya logo yeik si ngizige pi ibembekyegi pelik kek meiya, Lasara welagela koli, meiya.
43 Depois de dizer isso, gritou:
44 Logo mabuwekke ibembek londaga welagela yawerelege. Logo pi welagela wiriyawekkerik kagorik pi sukumeng miza piyeng kiling wiriya keya wiregawere pugurarau ngoluk mabilik kagorik wale narikku tiya wiziya. Logo Yisugu puwiliyegi pelik yeiya, Kagorik pi sukumeng miza piyeng wila wazami logo pi kunibene, yeiya.
44 E o morto saiu. Os seus pés e as suas mãos estavam enfaixados com tiras de pano, e o seu rosto estava enrolado com um pano. Então Jesus disse:
45 Logo pilik mizarikki kandik Yuda kolokngagono Maliyayegi kayima puwili Yisugu miza purikki pakela logo puwiligu piyegi wilek puwiligiyeng ngalege wiya.
45 Muitas pessoas que tinham ido visitar Maria viram o que Jesus tinha feito e creram nele.
46 Kapura nawili Palisiwiliyegi Yisugu Lasara ngereke yangalekta wazamiya yeiweki kuna.
46 Mas algumas pessoas voltaram e contaram aos fariseus o que ele havia feito.
47 Pulaga yombanu Anotoyegi wata kolak kelibene waliya maniwiligi ngaiwili keya yombanu Palisiwili meiwilirau Yudawiligi yombu ngagozak ngezewiligiyeng kerewiyiwili kiling ngago kozak keliweki wawere ula logo ngezewili nakko nakyegi pelik nguk meiya, Teni talik mizagi? Purik yombanubek watabi nakkorau mizagi ono Anoto ngezebokko keke mizagi langai pilik piyeng kolokngagono miza meli pura.
47 Então os fariseus e os chefes dos sacerdotes se reuniram com o Conselho Superior e disseram: — O que é que nós vamos fazer? Esse homem está fazendo muitos milagres!
48 Tamizeige tonugu watabi nayeng mizi ono yeik ngai yuke yolu purik mabura yongkambanu mabuwiligu piyegi wilek puwiligiyeng ngalege wiyagi. Pulaga purik Rom ngai yemanewiligu wagelawili Anotogi i walek yemane tenigi pemak ulu waliyiweki wezayeli nangai keya teni Yuda mabuwili ngai miza logo kemenak yeik sawiyiweki wezayeli nangai, kela.
48 Se deixarmos que ele continue fazendo essas coisas, todos vão crer nele. Aí as autoridades romanas agirão contra nós e destruirão o Templo e o nosso país.
49 Logo yaka puwiligi tepekke nak yeikta Kayapasi meibek wiziya logo pi kirisimasi puraga yombanu Anotoyegi wata kolak kelibene waliya maniwiligi ngai yemane panu wiziyabek. Logo pugu puwiliyegi pelik yeiya, Ini watabi nayengkirau iwaka ono.
49 Então Caifás, que naquele ano era o Grande Sacerdote , disse: — Vocês não sabem nada!
50 Yombanu wamenak ngelekmekki wiyeke ibeng purik pangkarikku kapura teni Yuda mabuwili ibengki purik pangka ono purik ini iwakagi langairik kani, yeiya.
50 Será que não entendem que para vocês é melhor que morra apenas um homem pelo povo do que deixar que o país todo seja destruído?
51 Logo Kayapasigu pilik kaiya purik ngezebokko kumularikka kaiya ono. Kapura kirisimasi puragirik pi ngaiwiligi ngai yemane wiziya kopong Anotogo kangkabekka pilik kumula logo kaibene kelemiya logo pugu kaiyarik Yisu Yudawiligi wiyeke ibengki kaiya.
51 Naquele momento Caifás não estava falando por si mesmo. Mas, como ele era o Grande Sacerdote naquele ano, estava profetizando que Jesus ia morrer pela nação.
52 Kapura Yudawiligi keke ono segeya Anotogi yango keya marekngang ngabelakyengke wizageya koyi kambeli pumok mamokki wiyeke ibengki logo menalege ngai wamenamekke wazayiweki.
52 E não somente pela nação, mas também para reunir em um só corpo todos os filhos de Deus que estão espalhados por toda parte.
53 Tegi puwekkerikka ngai yemane puwili mabuwili Yisu ulagirikki kozak kela.
53 Então, daquele dia em diante, os líderes judeus fizeram planos para matar Jesus.
54 Tegi Yisu mawinda Yudawili kiling welarikke wei miza ono segeya pi pulumeng wiya logo pugu waligeleyiwili kiling ngabelak kurung yeikwekkepekke ngezege yereng Iperem meiraga kanda koyima.
54 Por isso ele já não andava publicamente na Judeia, mas foi para uma região perto do deserto, a uma cidade chamada Efraim, e ficou ali com os seus discípulos.
55 Kapura wok Yudawiligu perek ngeragi yisriktau onoyeng keremiza logo nageya koyimowei walaka Anotogo puwiligi yelibungang kokawiligi iyengki kangyengke iwirik pukmela wizilege keriya logo ibengkirikka yaliya wazaya puragi kumulibek logo wokpok Pasobabek meibek wizigeya wok pok weik mereke. Logo yongkambanu kolokngagono ngabelak pokkawili Pasobara mizagine were paka Yirusalem kambela logo pulogo puwili were puwiligi yelibungang kokawiligi kazing Anotogi i walek yemanemakke korikwek kaigesamokko kiriwei miza logo wok yakabokki ngezewili kangkere miziweki.
55 Faltava pouco tempo para a Festa da Páscoa . Muitos judeus foram a Jerusalém antes da festa para tomar parte na cerimônia de purificação .
56 Puwili kanda Anotogi i walek yemanemakkawekke puwili Yisuyegi welageya koya kopong ngezewili nakko nakyegi pelik nguk mei kang keya miza, Nugu kumularik pi pelege lewagi? Yisu ngeragi yemane miza ni peraga pelege lewagi ma talikne, kela.
56 Eles procuravam Jesus e, no pátio do Templo, perguntavam uns aos outros: — O que é que vocês acham? Será que ele vem à festa?
57 Kapura yombanu Anotoyegi wata kolak kelibene waliya maniwiligi ngaiwili keya Palisiwilirau yombanuwiliyegi tamizeige Yisu nalege wizilege mabura puwiliyegi kozak yeiweki yeiya, purik pi kebangkelagirikki wiyeke puwili pi talege miza legi iwaka siweki.
57 Os chefes dos sacerdotes e os fariseus queriam prender Jesus. Por isso tinham dado ordem para que, se alguém soubesse, contasse onde ele estava.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 11, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.