Mateus 11

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI

Sair da comparação
AAI TUR GEWASIN O BAIBASIT BOUBUN
1 Izesuꞌ aza izipahala zuho tuvelu (12) nene gono gamazi lo-ngedo osuꞌ lo aza nene hulo-ngedo aꞌmine gahevela numuno ebeꞌ mukikuꞌ veneꞌ vemohoꞌ nene monoꞌ apize ngeme ngemeꞌ ogo idoꞌ lo soto sotoꞌ ogo lo-ngemeꞌmo monineꞌ.
1 Jesu ana bai’ufununayah nah 12 roube’aten tur bitih ufunamaim efan nati itumar naatu na Galilee wanawanan bar merar afa imaim sabuw i’obaibiyih naatu binan.
2 Neꞌmine ogavo monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌ aza nalaꞌ numunguꞌ huli-mikavo mininguꞌ nene Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa liveꞌmo ogo molo monineꞌ gamaziꞌve nene gelo Izipahala zuho ma ngimiselavo ingine Izesuꞌ neida vi tiꞌ li longoꞌ i-dasineꞌ:
2 John Baptist dibur bar ma’am Jesu bowabow bigan nowar, basit ana bai’ufununayah orot afa iyunih hin Jesu hibatiy.
3 Gaza nene aloseive li-limi lave ma ne nabe idoꞌ ve gohi mamuꞌ gizebo oloneꞌ o neihe.
3 “Ku’o anowar, John isa eo anonowaraban o iti ina, ai aki boro orot tabo isan anama anakaif?”
4 Neꞌmine li longoꞌ i-dikesivo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine tineꞌ mili vi Zohaneꞌni nene neniꞌ gono noduvo nigilasineꞌ idoꞌ ningasineꞌ initeꞌ nemuꞌ nene vi tiꞌ li li-imilizo:
4 Jesu iyafutih eo, “Kwamatabir kwan abisa kwa’i’itin naatu kwanonowar i John ana tur kwana’owen.
5 Veꞌine likive ingine veꞌine gohi niningave. Idoꞌ gizeꞌine goloso ive nene gohi aka nimonavo ganadise gizi dave nene gohi kululuꞌ niizave. Idoꞌ gaꞌine molave nene gohi nigilavo hilave nene gohi do noote-ngidive. Idoꞌ gohoꞌ aleve nene monoꞌ gamazi lamineꞌ nigilave.
5 Matah fim higewasin, ah kafikafirih higewasin hibat tereremor, sabuw biyah kokom ani’anih etei higewasin, tainih gugurih tur tenonowar, murumurubih hiyawas maiye timimisir, naatu Tur Gewasin i yababan sabuw isah tibibinan.
6 Lingine neꞌmine li li-imi tiꞌ li li-imilizo: Gaza neniꞌ monovomuꞌ gaka sitaꞌ sataꞌ nogelaineꞌ nene hulo nenikumuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ilineꞌ nene mine lamineꞌ ogo mcnelineꞌ akaloꞌ eꞌmeto volosane. Idoꞌ eveneꞌ mukiꞌ inginesi gaꞌine sitaꞌ sataꞌ gilami nenikumuꞌ gili eleꞌvoleꞌ ilizave nete mine lamineꞌ igi miniliza akaloꞌ eꞌmeti vilisave.
6 Orot yait ayu asisinaf isan erekasiy auman ebitumatum, i boro men baigegewasin nab.”
7 Neꞌmine lo lavo Zohaneꞌ ngimiselive ingine tineꞌ mili nivasivo Izesuꞌ aza eveneꞌ vaiꞌ li minaniꞌ nene Zohaneꞌnimuꞌ apiꞌ ogo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine eveneꞌ mukiꞌ Zohaneꞌni ningilisa ebeꞌ hadivela vaniꞌ ma nene naniteꞌ ningilisa vaniꞌ neve. Aꞌmida nene hepeliꞌmo do gabe kabeꞌ ogaꞌ neineꞌ initeꞌ gepeꞌ neꞌmino gamazi do tiꞌne vatiꞌne ogo laaꞌ ive ma ningilisa vaniꞌ nehe.
7 John ana bai’ufununayah hinan ufut, Jesu sabuw ibatiyih, “Arar yan kwatit kwanan John abisa sisinaf itinamih kwanot kwan? Kotar wadar i’inuwas inu’in itinamih kwan?
8 Idoꞌ lingine vaniꞌ ma nene ve maliꞌmo genegana lamineꞌ goloso ngolo minineꞌ ningilisa vaniꞌ neve. Eꞌe, aꞌmine neꞌmine genegana nene guveꞌinesi vevoꞌ minanguꞌ minavetevoꞌ nene ngili minaaꞌ nave.
8 Ai abisa itinamih kwan? Orot eabur gewas batabat itinamih kwan? Baise sabuw hai abur gewasin i bar gewasihimaim tema’am.
9 Nemuꞌ nene naniteꞌ ningilisa ebeꞌ hadivela vaniꞌ neve. Polohete ningilisa vaniꞌ noloseive. Olo. Ee, aꞌmine vi ningave nene polohete ma ve. Aꞌmine ve nene polohete gomuꞌ minaniꞌ neꞌmine minamo ngivileꞌ ogosa neive.
9 Kwa’o anowar, abisa itinamih kwan, dinab orot? Turobe, baise a tur ao’owen iti orot i dinab etei natabirih.
10 Idoꞌ aꞌmine vemuꞌ nene monoꞌ godolouꞌ Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live lo-emo lineꞌ gamazi ma tiꞌ li gizi nizaniꞌ ma neive: Gelezo. Naza neze gamazi lo-ngeme ngemeꞌ ilive ma imiselekuvo aza do gomuꞌ molo akaka vele-gedeleseive. Aꞌmine gamazi nene aꞌmine ve Zohaneꞌnimuꞌ nene gizaniꞌ ve.
10 Anayabin iti orot John isan i Buk Atamaninamaim iti na’atube hikirum.
11 Neꞌmine aniꞌ nene naza lamineꞌ ma lo-lengemelove. Eveneꞌ misubouko sotoꞌ igi mini di aveutiꞌ nene monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌni nene ivileꞌ igi minave ma minamaniꞌ ve. Ne neiha Oꞌmosoꞌmo eveneꞌveloꞌ gizebo ilineꞌ gameneꞌve sotoꞌ ogavo aꞌmine gizebo o-ngedelinguꞌ vi hilalizave engikutiꞌ ma lemo mineliveꞌmosi nene Zohaneꞌ minineꞌ monovo nene ivileꞌ ivo minilizadoꞌ o neive.
11 “Anababatun a tur ao’owen John Baptist baibin hitatoub wanawanahimaim i orot gagamin ta hitoub hiyai. Baise orot yait mar ana aiwobomaim ebikek boro John nan natabir.
12 Zohaneꞌ monoꞌ noso holo-ngedo minidotiꞌ mine do dizo Oꞌmosoꞌmo eveneꞌveloꞌ gizebo ilineꞌ neꞌmo amuzo molo sotoꞌ olosa minineꞌ ve. Idoꞌ eveneꞌ ma amuzoꞌinesi minaniꞌ nete aꞌminguꞌ vi hilalisa amuzo miliꞌmi miliꞌmi vi minaniꞌ.
12 John Baptist bibinan ana veya na iti boun titit, sabuw fairih i mar ana aiwob bain isan hai fairamaim hibiturafef.
13 Idoꞌ Oꞌmosoꞌmi veletiꞌ gamazi li sotoꞌ igaꞌ avete laniꞌ gamazisi idoꞌ Oꞌmosoꞌmo lo huko-lidineꞌ gamazisi gizikaniꞌ neuꞌ nene initeꞌ sotoꞌ oꞌmo vo mine do dizelineꞌ initekumukisi li Zohaneꞌ sotoꞌ ogo minelineꞌ gameneuꞌ sotoꞌ ilineꞌ initekumukisi nene li osuꞌ laniꞌ ve.
13 Anayabin Dinab oro’orot naatu ofafar bukamaim hikikirum i hima hio inan John natit.
14 Idoꞌ aꞌmine gamazi gizaniꞌ mauꞌ nene tiꞌ li gizaniꞌ: Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live sotoꞌ olosa neivo nene gozopoꞌ minive polohete Eliaꞌ emeni damenisi minelive ma sotoꞌ oloseive. Neꞌmine li lave ma nene Zohaneꞌ nene neiha lingine nemuꞌ gilii lamineꞌ mo Eliaꞌ ve li gililizahe.
14 Imih iti tur inanowar bainamih inakokok na’at basit kubai, anayabin dinab orot Elijah matabir maiye namih hio kikirum, i John ana efan bai na titika.
15 Ve ma lingine gili nge li gilaaꞌ ave nii ma nene gamazi mene gili vevesi gililo.
15 Imih o yait tain nama’am na’at tur inanowar.
16 Idise mene nizaniꞌ alevemuꞌ nene nanitetoꞌ lo molo lokuvo vo dalive. Lingine izipe goseleꞌ ngebelaaꞌ ineꞌ izipe neꞌminisa nene nizave. Izipe ingine di geseꞌ igaꞌ ebetoꞌ zohiꞌ igi mini gonoꞌninginemuꞌ
16 “Itinin boro abisa’amaim iti boun ana sabuw isah anao kwanowar, sabuw iti boun hai itinin i kek gidigidih ahar efanamaim tema, hai ofonah bairi fafowamih tibi’afa’afa na’atube.
17 neꞌmine li laaꞌ nave:
17 ‘Aki tabin ana ew atatabor,
18 Naza neꞌmini nizave luvoniꞌ nene neꞌmini minangumuꞌ luvoniꞌ ve. Zohaneꞌ aza gonoꞌve do do vinguꞌ nene nosoꞌ niteꞌ lamineꞌ namo idoꞌ vaini noso namo mine atoꞌ ogo minivo ningi goseleꞌ lengebelavo tiꞌ li laniꞌ ve: Ve mene sikalahuꞌ goloso maliꞌmo lulo do gopo ogavo neꞌmine neihe li laniꞌ.
18 “John nan ana veya’amaim i yohar naatu harew fokarih men tom, naatu sabuw etei hio, iti orot i yoyom koun hiyen ema’am.
19 Idoꞌ Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza lemo nosoꞌ niteꞌ di geseꞌ igi ni nizanguꞌ vo naaꞌ idoꞌ vaini noso naaꞌ nouvo lingine ningi goseleꞌ lengebelavo soza gamazisi li tiꞌ li laaꞌ nave: Ve mene ningilo. Aza nene vele gohi nave mino idoꞌ noso geli gelo naaꞌ ive mino takisi moni daaꞌ avesi idoꞌ monoꞌ gilamave gohi masi nene zogo molo ngemaaꞌ ive ne neive. Lingine neꞌmine li gilaaꞌ naha ve ma laza Oꞌmosoꞌmi monovolo do tiꞌ ogo otohato o minunive leliꞌ ogo molo oloneꞌ initeꞌ neꞌmo nene leliꞌ monovote lamineꞌ neineꞌ nene do sotoꞌ oloseive.
19 Baise Orot Natun nan i bay eaa, harew fokarin tom, sabuw etei hio, ’Iti orot kwa’itin, anaa, anatom kakafin! Kabay o’onayah naatu sabuw bowabow kakafih sinafuyah bairi hiof tema’am.’ Baise God ana so’ob i turobe sinafumaim tit yabin emamatar.”
20 Izesuꞌ aza numuno ebeꞌ mauꞌ vo gono do do novo ato atoꞌ suno mukiꞌ nene eiꞌ gono dadiꞌmi amuzo nene do sotoꞌ ineꞌ. Do sotoꞌ ogavo ninganiꞌza ningahe ningamahe igi luꞌine di velepeꞌ izamavo ngelemo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ:
20 Bar merar moumurih maiyow Jesu ina’inanen moumurih na’in sinaf, baise sabuw men hikokok boro hai kakafihine hisisinaf dogor baikitabir hitab, imih Jesu yan so’ar iuwih eo.
21 Agae, Kolazini aleve idoꞌ Betesaida aleve lengikumuꞌ nene mulumo nogele-lingiduve. Lengita mulumo initeꞌ goloso alingeꞌ sotoꞌ o-lengedeleseive. Lengita ato atoꞌ suno do sotoꞌ uvoniꞌ ma nene Tilo alevetingukisi Sidoni alevetingukisi do sotoꞌ uvodiniko ingine Oꞌmosomuꞌ gilamaniꞌ aleve minikeniꞌza aꞌmine ebekuꞌ aleve ingine nene mo geti luꞌine do velepeꞌ izekune li lani gisi hili initeꞌ huko pako ineꞌ nene di ngili minadine.
21 “Kwa Chorazin sabuw bai’akir kakafin boro kwanab, naatu kwa Bethsaida sabuw bai’akir kakafin boro kwanab! Iti ina’inan kwa biyamaim asisinaf, Taiya sabuw naatu Sidon sabuw wanawanahimaim atasisinaf na’at, marasika boro ar faifuw kakafih hita’osen, yuh wah gao hitarab, hai kakafihine dogor baikitabir hitabaika.
22 Nemuꞌ nene naza ma lo-lengemeloze. Gililo. Lingine Tilo alevemukisi idoꞌ Sidoni alevemukisi nene Oꞌmosoꞌmo gamene nabala lihime ngemelineꞌ nene nabaꞌ naba ngemeleseive li gilaaꞌ nahe. Oꞌmosoꞌmo engiꞌ lihime ngemelineꞌ nene ivileꞌ ogosa lengiꞌ lihimetine nene nabaꞌ naba lengemeleseive.
22 Baise a tur aowen, baibatebat ana veya’amaim Taiya sabuw naatu Sidon sabuw hai baikwatutunen i boro ana fofonin, baise kwa abai kwatutunen boro tafan hiya’abar kwanab.
23 Idoꞌ Kahanaumi alevekizo, lengiꞌ gulivetine nene Okulumokuꞌ dizelive li di hozi laaꞌ nahe. Lingine nene Oꞌmosoꞌmo oloꞌ galeseuꞌ lengehusoꞌ o huloloseive. Idoꞌ Sodomi misubouꞌ nene eveneꞌ ma mino idise atoꞌ atoꞌ suno do sotoꞌ nouvoniꞌ neꞌmino ma do sotoꞌ idiniko Sodomi numuno ebekuꞌ aleve nene luꞌine di velepeꞌ izikevo numuno ebeꞌine nene Oꞌmosoꞌmo do goloso amivo idisesi ha neivo evenekisi nene ha minadine.
23 Naatu kwa Capernaum sabuw wab yen maramaim inu’in boro nare moroboyah hai efanamaim na’in. Ina’inan iti boun kwa biyamaim asisinaf marasika Sodom sabuw biyahimaim ata sisinaf na’at, iti boun ana veya i boro tama.
24 Nemuꞌ nene laminetoꞌ ma lo-lengemeloze. Gililo. Gamene nabala Oꞌmosoꞌmo lihime ngemelineꞌ gameneloꞌ nene Sodomi aleve mulumo initeꞌ naba gehe-ngedelineꞌ nene ivileꞌ ogosa lengiꞌ nene geniꞌvesi naba gehe-lengedeleseive lo lineꞌ.
24 Baise a tur ao’owen, baibatebat ana veya, Sodom sabuw hai baikwatutunen i boro ana fofonin, baise kwa a baikwatutunen boro tafan hiya’abar kwanab.”
25 Aꞌmine gameneloꞌ nene Izesuꞌ tiꞌ lo Oꞌmosola lineꞌ: Meꞌneho ve, gaza Okulumoꞌ misuboloꞌ gizebo o mino Guveꞌinesi ve minanivelike, naza lo sotoꞌ ogo noluvoniꞌ gamazi mene evenelite gilikevo eveneꞌ ma gili nge li gamazi monovo gilaaꞌ ave minaniꞌ nete aꞌmineꞌmi monovo nene ningi gilikelizave lo gaza do halekosa aꞌmine monovo nene eveneꞌ ma izipe ngomo neꞌmine mini initeꞌ mukiliti monovomuꞌ olihe gilamavemuꞌ nene do sotoꞌ o-ngedaineꞌ nemuꞌ nene isaaꞌ neve nolo-giduve.
25 Nati ana veya’amaim Jesu yoyoban eo, “Tamai mar tafaram ana Regah a merar ayiyi, anayabin not gewasih sabuw so’oso’obayah hai notamaim ibun wa’ir ma’am natunat bereberefiy biyahimaim iwa’an ebirerereb.
26 Ee, Meꞌneho ve, gaza neꞌmine olosa lamineꞌ gelo neꞌmine aineꞌ nemuꞌ nene isaaꞌ neve nolo-giduve.
26 Turobe Tamai, abisa kokokomaim isinaf temamatar imih gewasin.
27 Neꞌmine lo gohi tiꞌ lo lineꞌ: Meꞌneho aza initeꞌ mataꞌ mukiꞌ nene aꞌneuꞌ molave. Idoꞌ Oꞌmosoꞌmi gipele neniꞌ nene Oꞌmosoꞌmi gipele ve li ningi ma gilamave. Meꞌneho eiꞌ neꞌmovoꞌ nene ningo gele neive. Idoꞌ meꞌnehinemukisi nene ma zaho nehe ningi gilamavo gipele nenikovoꞌ nene ningo gele nouvonako ezemuꞌ nene eveneꞌ masi gililizave lo eze monovo lo sotoꞌ o ngemeloniꞌ alevesi lelikovoꞌ nene meꞌnehinemuꞌ ningo gele minelesune.
27 “Sawar etei’imak i ayu Tamai itu. Men yait ta so’ob ayu i God Natun, naatu men yait ta so’ob God i ayu Tamai, imih sabuw iyab ayu arurubinih boro ani’obaiyih i auman hiso’ob God i ayu Tamai.
28 Lingine minevoꞌ alevotine geni ogavo di lamineꞌ ilisa geꞌnebe igi agae li minaaꞌ nave, lingine nenita alizaniꞌ nene neniꞌ do lunguꞌ izelesuze. Mukitoꞌ nenita alo.
28 “Kwa iyabowat bit kwa’abar tun rarabi, kwana ayu biyau, ayu boro efan anit kwaniyarir.
29 Lingine igi gihilizave lo lengemeloniꞌ gono nene di mini nenitoꞌ gelekeleꞌ ikevo naza neniꞌ monovoꞌne nene apize lengemekaꞌ lengemekaꞌ nouvo di tiꞌ igi di minilizave. Idoꞌ naza nene luꞌneuꞌ hongu lo zou lo minive nouvonako lingine nene neꞌmine igi neniꞌ monovoꞌne di tiꞌ ilizaniꞌ nene lengiꞌ lutinguꞌ nesi hongu lo lamineꞌ mineleseinako nemuꞌ nene nenita igi gelekeleꞌ igi minilo.
29 Ayu au bai’obaiyen hamehamen kwanab kwani’ufunun, anayabin ayu i taiyuwu ayara’iyu anutanub, imih kwanan ayu biyu’umaim boro biya tuniwa’an.
30 Naza lengemeloniꞌ gono nene geni amivo lamineꞌ gili ha gihilizadoꞌ lengemelosuvonako nemuꞌ nene lutinguꞌ nene hongu lo lamineꞌ mineleseive.
30 Anayabin ayu au bai’obaiyen i kiririn imih an bi’obaiyi i boro hamehamen.”

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 11, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.