Lucas 7

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Izesuꞌ aza aꞌmine monoꞌ gamazi nene eveneꞌ aꞌmida minaniꞌ nene lo-ngemo osuꞌ lo Kahanaumi numuno ebekuꞌ vineꞌ.
1 Quando Jesus acabou de dizer essas coisas ao povo, foi para a cidade de Cafarnaum.
2 Aꞌmida nene Loma amiliti gizebo ve ma minineꞌ. Eze gelekeleꞌ izipeutiꞌ vonoloꞌ minive nene initeꞌ gize do helaaꞌ akaloꞌ vo minineꞌ.
2 Havia ali um oficial romano que tinha um empregado a quem estimava muito. O empregado estava gravemente doente, quase morto.
3 Neꞌmine ogo neivo amiliti gizebo ve aza nene Izesuꞌ guvele gelo aza ogo gelekeleꞌ izipe do lamineꞌ o-delive li vi li-imilizave lo Zuda veti gizebo veꞌine linge ma ngimiselineꞌ.
3 Quando o oficial ouviu falar de Jesus, enviou alguns líderes judeus para pedirem a ele que viesse curar o seu empregado.
4 — ausente —
4 Eles foram falar com Jesus e lhe pediram com insistência: — Esse homem merece, de fato, a sua ajuda,
5 — ausente —
5 pois estima muito o nosso povo e até construiu uma sinagoga para nós.
6 Neꞌmine li li-imikevo Izesuꞌ aza inginesi makaꞌ vaniꞌ. Izesuꞌ aza olihe numudoꞌ vo hetelamo avita navo amiloꞌ gizebo ve aza gamazi tiꞌ lo loo eze zogo ve linge Izesuda ngimiselavo vaniꞌ: Guvekasi ve, naza eveneꞌ goloso nouvonako aꞌneꞌmineꞌmi numuꞌneuꞌ alinidoꞌ lisiheꞌ amaninako hotatiꞌ ogo mela alinidoꞌ gabusoka elalive.
6 Então Jesus foi com eles. Porém, quando já estava perto da casa, o oficial romano mandou alguns amigos dizerem a Jesus: — Senhor, não se incomode, pois eu não mereço que entre na minha casa.
7 Idoꞌ naza geita vamuvoniꞌ nene naza heta atoꞌ ve goloso nouvonako nemuꞌ geita alodoꞌ lisiheꞌ amuve. Nemuꞌ nene gaza gamazivoꞌ lo lamineꞌ ozo lolosane. Lanivo neniꞌ gelekeleꞌ izipeꞌne nene lamineꞌ ilive lo gele nouve.
7 E acho também que não mereço a honra de falar pessoalmente com o senhor. Dê somente uma ordem, e o meu empregado ficará bom.
8 Idoꞌ lamineꞌ ilive lo gele nouvoniꞌ nene naza eveneꞌ maliti gizeboloꞌ nouve. Idoꞌ neze gizeboloꞌ nesi nene ami ma nizave. Nemuꞌ nene engikutiꞌ ve mamuꞌ vozo lokuvo ha voloseive. Idoꞌ mamuꞌ ano loloniꞌ nene ha aloseive. Idoꞌ gelekeleꞌ izipeꞌne nene neꞌmine ozo loloniꞌ ha oloseive. Idoꞌ aꞌmineꞌmine ogo gaza lanivo siki initeꞌ neꞌmo geiꞌ gamazi nene ha gele do gelekeleꞌ izipeꞌne nene ha hulo-do voloseive losa gele nosa noluve.
8 Eu também estou debaixo da autoridade de oficiais superiores e tenho soldados que obedecem às minhas ordens. Digo para um: “Vá lá”, e ele vai. Digo para outro: “Venha cá”, e ele vem. E digo também para o meu empregado: “Faça isto”, e ele faz.
9 Lavo Izesuꞌ aza gamazi lineꞌ nene gelo aizo lo gelo mine velepeꞌ izo eꞌmeti vave mukiꞌ nene tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Naza tiꞌ lo nolo-lingimuve. Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igaꞌ ave gehepeve ve lave lengiꞌ Isilaeleꞌ aleve lengikutikisi nene heta atoꞌ ve meneꞌmo gele eleꞌvoleꞌ ineꞌ neꞌmini ve hamolitesi gili eleꞌvoleꞌ avo ma ningamuvoniꞌ ve.
9 Jesus ficou muito admirado quando ouviu isso. Então virou-se e disse para a multidão que o seguia:
10 Neꞌmine lavo amiloꞌ gizebo veꞌmo ngimiselive ingine tineꞌ mili numuꞌvela vi ninganiꞌ nene gelekeleꞌ izipe aza lamineꞌ ogavo ninganiꞌ.
10 Aí os amigos do oficial voltaram para a casa dele e encontraram o empregado curado.
11 Neꞌmine ogavo nelotiꞌ gamene haꞌna vamivo Izesuꞌ aza numuno ebeꞌ ma gulive Nainila novivo izipahala zuhosi eveneꞌ mukikisi nene eꞌmetavo makatoꞌ vaniꞌ.
11 Pouco tempo depois Jesus foi para uma cidade chamada Naim. Os seus discípulos e uma grande multidão foram com ele.
12 Makaꞌ vo numuno ebeliꞌmi gateda nohetelivo veneꞌ getoꞌ ma minineꞌ neꞌmi gipele hamokovoꞌ minineꞌ nene helavo veneꞌ getoꞌ nene aꞌmine numuno ebekutiꞌ eveneꞌ vaiꞌ nene mulumo gili-di eꞌmeti minavo aꞌmine gonoso nene zaloꞌ mili numuno ebekutiꞌ galese izi-dilisa di heta aniꞌ.
12 Quando ele estava chegando perto do portão da cidade, ia saindo um enterro. O defunto era filho único de uma viúva, e muita gente da cidade ia com ela.
13 Neꞌmine navo Guvelesi ve aza hiliveꞌmi izelehine nene ningo muluno hukavo aꞌmine veneꞌ nene tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza ive nama amozo.
13 Quando o Senhor a viu, ficou com muita pena dela e disse:
14 Neꞌmine lo avitoꞌ vo aꞌmine hilive ongo minineꞌ initetoꞌ nene davo gonoso zaloꞌ milave nene aꞌmidoꞌ legeni oti minaniꞌ. Oti nizavo tiꞌ lo lineꞌ: Gosoꞌ ve, gaza gohi veka gizo oteline nolo-giduze. Otezo.
14 Então ele chegou mais perto e tocou no caixão. E os que o estavam carregando pararam. Então Jesus disse:
15 Lavo hilive aza oto mitoꞌ mino gamazi apiꞌ ogo nolivo aꞌmine hilive nene izelihida gohi do tiꞌno imineꞌ.
15 O moço sentou-se no caixão e começou a falar, e Jesus o entregou à mãe.
16 Neꞌmine ogavo veneꞌ vemohoꞌ mukiꞌ nene ngehelele naba goloso izavo Oꞌmoso opoꞌni li tiꞌ li laniꞌ: Leliꞌ vovoteuꞌ nene polohete naba ma sotoꞌ ogave. Idoꞌ Oꞌmoso neꞌmo eze evenele mulumote ningo hize eleꞌ o-ledave.
16 Todos ficaram com muito medo e louvavam a Deus, dizendo: — Que grande
17 Likevo Izesuꞌ neꞌmine ineꞌ guvele neꞌmo Zudaia misubo mukikukisi idoꞌ Zudaia misubo gaheve gahevela misubo mukikuꞌ nesi nene buu lo mone osuꞌ lineꞌ.
17 Essas notícias a respeito de Jesus se espalharam por todo o país e pelas regiões vizinhas.
18 Idoꞌ monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌ izipahala zuho nete Izesuꞌ neꞌmine manaꞌmine monovo do sotoꞌ ogo minineꞌ nemuꞌ nene Zohaneꞌni li-imaniꞌ.
18 Os discípulos de João Batista contaram tudo isso a ele. Aí João chamou dois deles
19 Neꞌmine ikevo Zohaneꞌ aza izipahala zuho sitaꞌ vise lo-ngedo gamazi tiꞌ li longoꞌ i-dilisive lo Guvelesi vela ngeletineꞌ: Gaza nene Oꞌmosoꞌmo imiselavo aloseive li li-limave ma nene nabe idoꞌ ve gohi atoꞌ mamuꞌ gizebo oloneꞌ o neive.
19 e os enviou ao Senhor Jesus para perguntarem: “O senhor é aquele que ia chegar ou devemos esperar outro?”
20 Neꞌmine lavo aꞌmine ve sitaꞌ ingine Izesuda vi heteli tiꞌ li li-imasineꞌ: Laza nene noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌ tiꞌ lo losa leletavo nousive: Gaza nene Oꞌmosoꞌmo imiselavo aloseive li li-limave ma nene nabe idoꞌ ve gohi atoꞌ mamuꞌ gizebo oloneꞌ o neive.
20 Então eles foram até o lugar onde Jesus estava e disseram: — João Batista nos mandou perguntar o seguinte: o senhor é aquele que ia chegar ou devemos esperar outro?
21 Neꞌmine likesivo aꞌmine minasineꞌ gameneuꞌ gehepeve nene aza initeꞌ ato atoꞌ gizi dave vaiꞌ do lamineꞌ o-ngedo eveneꞌ luꞌningutiꞌ sikalahuꞌ goloso ngelete hulo idoꞌ veꞌine likive mukiꞌ nene do lamineꞌ o-ngedavo gohi veꞌine ningi minaniꞌ ve.
21 Naquele momento Jesus curou muitas pessoas das suas doenças e dos seus sofrimentos, expulsou espíritos maus e também curou muitos cegos.
22 Neꞌmine ogosa aza Zohaneꞌ izipahala tiꞌ lo lo-ngimineꞌ ve: Lingine tineꞌ mili vi Zohaneꞌni nene neniꞌ gono noduvo gilasineꞌ idoꞌ ningasineꞌ initekumuꞌ nene tiꞌ li li-imilizo: Veꞌine likive ingine veꞌine gohi niningave. Idoꞌ gizeꞌine goloso ive nene gohi aka nimonavo ganadise gizi dave nene gohi kululuꞌ niizave. Idoꞌ gaꞌine molave nene ingine gohi nigilavo hilave nene gohi do noote-ngidive. Idoꞌ gohoꞌ aleve nene monoꞌ gamazi lamineꞌ nigilave.
22 Depois respondeu aos discípulos de João:
23 Lingine neꞌmine li li-imi tiꞌ li li-imilizo: Gaza neniꞌ monovomuꞌ gaka sita sataꞌ nogelaineꞌ ma nene hulo nenikumuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ilineꞌ nene mine lamineꞌ ogo minelineꞌ akaloꞌ eꞌmeto volosane. Idoꞌ eveneꞌ mukiꞌ ingine gaꞌine sita sataꞌ gilami nenikumuꞌ gili eleꞌvoleꞌ ilizave nene mine lamineꞌ igi miniliza akaloꞌ eꞌmeti vilisave.
23 E felizes são as pessoas que não duvidam de mim!
24 Neꞌmine lo lavo Zohaneꞌ ngimiselive ingine tineꞌ mili nivasivo eveneꞌ vaiꞌ minaniꞌ nene Izesuꞌ aza Zohaneꞌnimuꞌ apiꞌ ogo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine eveneꞌ mukiꞌ Zohaneꞌni ningilisa ebeꞌ hadivela vaniꞌ ma nene naniteꞌ ningilisa vaniꞌ neve. Aꞌmida nene hepeliꞌmo do gabeꞌ kabeꞌ ogaꞌ neineꞌ initeꞌ gepeꞌ neꞌmino gamazi do tiꞌne vatiꞌne ogo laaꞌ ive ma ningilisa vaniꞌ nehe.
24 Quando os discípulos de João foram embora, Jesus começou a dizer ao povo o seguinte a respeito de João:
25 Naniteꞌ ningilisa vaniꞌ neve. Ve maliꞌmo genegana lamineꞌ goloso ngolo minineꞌ ningilisa vaniꞌ neve. Eꞌe, aꞌmine neꞌmine genegana ngili minaaꞌ nave nene guveꞌinesi ve nabavoꞌ minanguꞌ mini initeꞌ lamineꞌ taminekovoꞌ di ngolize izi minaaꞌ nave.
25 O que foram ver? Um homem bem-vestido? Ora, os que se vestem bem e vivem no luxo moram nos palácios!
26 Nemuꞌ nene naniteꞌ ningilisa ebeꞌ hadivela vaniꞌ neve. Polohete ningilisa vaniꞌ noloseive. Olo. Ee, aꞌmine vi ningave nene polohete ma ve. Aꞌmine ve nene polohete gomuꞌ minaniꞌ neꞌmine minamo ngivileꞌ ogosa neive.
26 Então me digam: o que foram ver? Um
27 Idoꞌ aꞌmine vemuꞌ nene monoꞌ godolouꞌ Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live lo-emo lineꞌ gamazi ma tiꞌ li gizi nizaniꞌ ma neive:
27 Porque João é aquele a respeito de quem as
28 Neꞌmine aniꞌ nene naza ma lo-lengemelove. Eveneꞌ misubouko sotoꞌ igi mini di aveutiꞌ nene monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌni nene ivileꞌ igi minave ma minamaniꞌ ve. Ne neiha Oꞌmosoꞌmo eveneꞌveloꞌ gizebo ilineꞌ gameneꞌve sotoꞌ ogavo aꞌmine gizebo o-ngedelinguꞌ vi hilalizave engikutiꞌ ma lemo miniliveꞌmosi nene Zohaneꞌ minineꞌ monovo nene ivileꞌ ivo minilizadoꞌ o neive.
28 — Eu digo a vocês que de todos os homens que já nasceram João é o maior. Porém quem é o menor no
29 Idoꞌ eveneꞌ linge masi idoꞌ takisi moni daaꞌ avesi nene gomuꞌ Zohanedatiꞌ noso hili minaniꞌ neꞌmo Izesuꞌ Zohaneꞌnimuꞌ lineꞌ gamazi nene gili hize eleꞌ igi Oꞌmoso opoꞌni laniꞌza
29 Os cobradores de impostos e todo o povo ouviram isso. Eles eram aqueles que haviam obedecido às ordens justas de Deus e tinham sido batizados por João.
30 Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ avesi idoꞌ louꞌ gamazi apizi ngimaaꞌ avesi ingine Zohanedatiꞌ monoꞌ noso hilamaniꞌ neꞌmo nene Oꞌmosoꞌmo engikumuꞌ neꞌmine neꞌmine ilizave lo galauꞌ gelo ilizaniꞌ aka do sotoꞌ o-ngidineꞌ nene ningi hulikeve.
30 Mas os fariseus e os mestres da Lei não quiseram ser batizados por João e assim rejeitaram o plano de Deus para eles.
31 Idoꞌ Izesuꞌ imineꞌ molo tiꞌ lo lineꞌ: Idise mene gamenela mine do vuvoniꞌ ningi nizaniꞌ alevemuꞌ nene naniꞌmine initeꞌ neꞌmine nizave lo lo molo lolove. Idoꞌ engikumuꞌ nene nanitetoꞌ lo molo lokuvo vo dalive.
31 E Jesus terminou, dizendo:
32 Engikumuꞌ nene izipe linge maloꞌ lo molo lolosuve. Aꞌmine izipe nene gili goseleꞌ aseleꞌ izipe mini do geseꞌ ogaꞌ ebetoꞌ zohiꞌ igi mini gonoꞌninginemuꞌ nene tiꞌ li laaꞌ nave:
32 Elas são como crianças sentadas na praça. Um grupo grita para o outro:
33 Naza neꞌmini nizave luvoniꞌ nene neꞌmine minangumuꞌ luvoniꞌ ve: Monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌ aza gonoꞌve do do vinguꞌ nene nosoꞌ niteꞌ lamineꞌ namo idoꞌ vaini nososi namo neivo lingine ningi goseleꞌ lengebelavo tiꞌ li laniꞌ ve: Ve mene sikalahuꞌ goloso maliꞌmo lulo do gopo o-davo neꞌmine neihe li laniꞌ ve.
33 João Batista jejua e não bebe vinho, e vocês dizem: “Ele está dominado por um demônio.”
34 Idoꞌ Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza ogo nosoꞌ niteꞌ di geseꞌ igi ni nizanguꞌ vo naaꞌ idoꞌ vaini nososi nene naaꞌ nouvo lingine ningi goseleꞌ lengebelavo soza gamazi li tiꞌ li laaꞌ nave: Ve mene ningilo. Aza nene vele gohi nave mino idoꞌ noso geligelo naaꞌ ive mino takisi moni daaꞌ avesi idoꞌ monoꞌ gilami lihime daaꞌ ave gohi masi nene zogo molo ngemaaꞌ ive ne neive.
34 O
35 Neꞌmine laaꞌ naniꞌza Oꞌmosoꞌmo otohato monovoloꞌ ogo molo minaaꞌ neineꞌ emeni dameni do tiꞌ o nonive mukiꞌ nene aꞌmine emeni dameni lamineꞌ neineꞌ nene lengelebizaaꞌ noune.
35 Mas aqueles que aceitam a sabedoria de Deus mostram que ela é verdadeira.
36 Idoꞌ Izesuꞌ nene Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ive maliꞌmo numuꞌveuꞌ nosoꞌ niteꞌ makaꞌ naakumuꞌ elese molo-davo aꞌmine veꞌmi numuꞌveuꞌ dizo nosoꞌ niteꞌ no minineꞌ.
36 Um fariseu convidou Jesus para jantar. Jesus foi até a casa dele e sentou-se para comer.
37 Neivo aꞌmine numuno ebekutiꞌ veneꞌ ma monovo golosoloꞌ monaaꞌ ineꞌ veneꞌ minidiꞌmo Izesuꞌ nene Halisaioꞌ veꞌmi numuꞌveuꞌ nosoꞌ niteꞌ no minineꞌ nene mo gelo luhuvo laminekisi gehenidunuꞌ liliꞌ aniꞌ botolokuꞌ unuvo laminekisi uveli minineꞌ nene do ogo
37 Naquela cidade morava uma mulher de má fama. Ela soube que Jesus estava jantando na casa do fariseu. Então pegou um frasco feito de alabastro , cheio de perfume,
38 mehenela ogo gizenela mino ive neivo vele novozo neꞌmo Izesuꞌ gizeneloꞌ nene lemavo maduno zopovo nedunuꞌ gilite hulo-do gizene nene upaꞌ ele-do mino aꞌmine unuvo laminekisi uveli nene holo-dineꞌ.
38 e ficou aos pés de Jesus, por trás. Ela chorava e as suas lágrimas molhavam os pés dele. Então ela os enxugou com os seus próprios cabelos. Ela beijava os pés de Jesus e derramava o perfume neles.
39 Noholo-divo Halisaioꞌ ve Izesuꞌni nosoꞌ nitetoꞌ elese molo-dive aza nene ningo asiꞌve lulouꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Aꞌmine ve nene polohete minidiniko aꞌmine okoꞌnoloꞌ nodo gilineꞌ veneꞌ nene monovo golosoloꞌ monaaꞌ ineꞌ veneꞌ neive lo gele mino okoꞌneloꞌ do gelamozo lo oꞌve lo-didine.
39 Quando o fariseu viu isso, pensou assim: “Se este homem fosse, de fato, um profeta , saberia quem é esta mulher que está tocando nele e a vida de pecado que ela leva.”
40 Neꞌmine lo nogilivo Izesuꞌ aza aꞌmine Halisaioꞌ ve tiꞌ lo lo-imineꞌ: Simonizo, nenitatiꞌ nene geiꞌ lo-gemeloniꞌ gamazi ma neive. Lavo aza tiꞌ lo lineꞌ: Tisazo, aꞌmine gamazika nene lovo.
40 Jesus então disse ao fariseu: — Fale, Mestre! — respondeu Simão.
41 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Ve maliꞌmo alingeꞌ nimilisingumuꞌ ve lo moni dinaꞌ ogo faef hadeti kina (K500) ve ma emo ve ma nene fifti kina (K50) imineꞌ.
41 Jesus disse:
42 Neꞌmine ineꞌza ingine alingeꞌ nene ngeli bekimi i-damilisineꞌ ogavo moni dinaꞌ ogo ngimive aza nene nevo alamilizo lo oꞌve lo-ngidineꞌ. Neꞌmine lavosa engikutiꞌ nene ezemuꞌ mulunouꞌ lamineꞌ nabaloꞌ zaho gele nolive.
42 mas nenhum dos dois podia pagar ao homem que havia emprestado. Então ele perdoou a dívida de cada um. Qual deles vai estimá-lo mais?
43 Neꞌmine lavo Simoni aza tiꞌ lo lineꞌ: Naza giluvoniꞌ nene moni nabaloꞌ goloso dinaꞌ ogavo lihime nabaloꞌ goloso hulo-dive nene noloseive lo lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Gaza mo gihile lane.
43 — Eu acho que é aquele que foi mais perdoado! — respondeu Simão.
44 Neꞌmine lo Izesuꞌ velepeꞌ ize veneta ogo Halisaioꞌ ve Simoniꞌni nene tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza veneꞌ mene ninge nabe. Gaza nene Zuda ve leliꞌ monovoteloꞌ eꞌmeto neleꞌmize lamineꞌ olosa geiꞌ ilineꞌ initeꞌ nene amanivo veneꞌ meꞌmo noo-nidive. Gaza nene numungauꞌ okuvo gizeꞌne nosoꞌ izeloniꞌ noso ma lepe molo-nedamanivo veneꞌ meꞌmo nene vele novozodunuꞌ gizeꞌneloꞌ nene noso ize-nedo maduno zopovodunuꞌ nene nogilite-nidive.
44 Então virou-se para a mulher e disse a Simão:
45 Idoꞌ goꞌne veꞌne elo namanivo veneꞌ meꞌmo naza ogo numungauꞌ dizuvodotiꞌ gizeꞌne nene upaꞌ lo-nedo neineꞌ nene osuꞌ lamive.
45 Você não me beijou quando cheguei; ela, porém, não para de beijar os meus pés desde que entrei.
46 Idoꞌ maduꞌneuꞌ nene gaza uveli ma lepo holo-nedamanivo veneꞌ meꞌmo nene unuvo lamineꞌ ogaꞌ ineꞌ uvelidunuꞌ gizeꞌneloꞌ holo-nedave.
46 Você não pôs azeite perfumado na minha cabeça , porém ela derramou perfume nos meus pés.
47 Nemuꞌ nene naza ma lo-gemelove. Veneꞌ aza nene lulo nabaloꞌ goloso nimineꞌ neꞌmo lihimeꞌve nabaloꞌ goloso minineꞌ apase-dineꞌ nene sotoꞌ o neive. Neꞌmine oganiꞌza ve ma aza lihimeꞌve ngomo apase-delove neꞌmo nene lulo ngomo neꞌmine nemaaꞌ neive.
47 Eu afirmo a você, então, que o grande amor que ela mostrou prova que os seus muitos pecados já foram perdoados. Mas onde pouco é perdoado, pouco amor é mostrado.
48 Neꞌmine lo veneꞌ nene tiꞌ lo lo-imineꞌ: Geiꞌ lihimeka nene mo apase-gedekuve.
48 Então Jesus disse à mulher:
49 Neꞌmine lavo nosoꞌ niteꞌ makaꞌ ni minave ingine nene apiꞌ igi luꞌninguꞌ tiꞌ li laniꞌ: Ve mene ve naniꞌmine ve minidiꞌmo lihimeꞌine hulo-ngedaatokisi lisiheꞌ o neive.
49 Os que estavam sentados à mesa começaram a perguntar: — Que homem é esse que até perdoa pecados?
50 Neꞌmine li luꞌninguꞌ nilavo Izesuꞌ aza veneꞌ nene tiꞌ lo lo-imineꞌ: Nenikumuꞌ geiꞌ gele eleꞌvoleꞌ aineka neꞌmo lihime akalotiꞌ geleꞌmize lamineꞌ ogaze. Mulungauꞌ zou lo minivo numungala vozo lo lo-dineꞌ.
50 Mas Jesus disse à mulher:

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 7, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.