João 8
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs ARIB
1 Izesuꞌ aza gohi Oliva Golola dizo vineꞌ
1 Mas Jesus foi para o Monte das Oliveiras.
2 Idoꞌ nedengaꞌ goꞌ vesemeꞌ neivo Izesuꞌ nene monoꞌ numuno nabaꞌmi gesi minguꞌ dizo neivo eveneꞌ mukiꞌ nene aꞌmine neida navo Izesuꞌ aza mitoꞌ mino apiꞌ ogo monoꞌ apize ngemeꞌmo vineꞌ.
2 Pela manhã cedo voltou ao templo, e todo o povo vinha ter com ele; e Jesus, sentando-se o ensinava.
3 Neꞌmine oꞌmo novivo louꞌ gamazi apizi ngimaaꞌ avesi idoꞌ Halisaioꞌ vesi ingine veneꞌ ma ve masi monovo goloso ikesivo ningi aꞌmine veneꞌ nene eleꞌmizi igi eveneꞌ mukilite ningilizadoꞌ di oti-di
3 Então os escribas e fariseus trouxeram-lhe uma mulher apanhada em adultério; e pondo-a no meio,
4 Izesuꞌni tiꞌ li li-imaniꞌ: Tisazo, veneꞌ me ve nene ve masi monovo goloso nasivo laza ningo analoꞌ dokune.
4 disseram-lhe: Mestre, esta mulher foi apanhada em flagrante adultério.
5 Nemuꞌ nene Moseꞌ louꞌ gamazi gize-lidinguꞌ nene neꞌmine veneꞌ nene geheni huli huliꞌ igi ngibili hililizave lo-lede neineꞌ nenako gaza aꞌminemuꞌ nene nadive lilinidoꞌ o neive laniꞌ.
5 Ora, Moisés nos ordena na lei que as tais sejam apedrejadas. Tu, pois, que dizes?
6 Neꞌmine li longoꞌ i-daniꞌ nene Izesuꞌ gamazi do gopo ogo lilineꞌ nene goniꞌ nabaloꞌ eleꞌmize molalobe li gili ha emenguꞌ neꞌmine milisa golo izi longoꞌ i-daniꞌ ve. Neꞌmine li longoꞌ i-dikevo Izesuꞌ aza gubiꞌ izo anadunuꞌ misubouꞌ luhuvo gizo minineꞌ.
6 Isto diziam eles, tentando-o, para terem de que o acusar. Jesus, porém, inclinando-se, começou a escrever no chão com o dedo.
7 Neꞌmine ineꞌza ingine geligeli igi gohi longoꞌ i-dikevo Izesuꞌ oto tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lengikutiꞌ ve ma lihimeꞌvesi nomo nolive ma nolineꞌ neꞌmo nene ganaꞌ apiꞌ ogo geheni hulo belavosa nene bililo.
7 Mas, como insistissem em perguntar-lhe, ergueu-se e disse-lhes: Aquele dentre vós que está sem pecado seja o primeiro que lhe atire uma pedra.
8 Neꞌmine lo gohi gubiꞌ izo misubouꞌ luhuvo gizo minineꞌ.
8 E, tornando a inclinar-se, escrevia na terra.
9 Idoꞌ Izesuꞌ neꞌmine lineꞌ nene gili ingine eveneꞌ nabalatiꞌ apiꞌ igi hamo hamoꞌ vikaꞌ vikaꞌ igi osuꞌ likevo Izesukovoꞌ nene aꞌmine veneꞌ masi ha ote minivo minasineꞌ ve.
9 Quando ouviram isto foram saindo um a um, a começar pelos mais velhos, até os últimos; ficou só Jesus, e a mulher ali em pé.
10 Neꞌmine ogo Izesuꞌ aza gohi ote pehe lo veneꞌ nene tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌ: Geiꞌ gelemi minave ma nene zaala vave. Eveneꞌ hamolitesi ma lihime gimamahe.
10 Então, erguendo-se Jesus e não vendo a ninguém senão a mulher, perguntou-lhe: Mulher, onde estão aqueles teus acusadores? Ninguém te condenou?
11 Neꞌmine lavo veneꞌ aza aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Oꞌove, ma neꞌmine i-nidamave lineꞌ. Neꞌmine lavo Izesuꞌ asi nene tiꞌ lo lineꞌ: Nazasi nene aꞌmineꞌmine ogo lihime ma gemamolosuze. Gaza voosa nene lihime gohi ma damozo lo-dineꞌ.]
11 Respondeu ela: Ninguém, Senhor. E disse-lhe Jesus: Nem eu te condeno; vai-te, e não peques mais.
12 Idoꞌ Izesuꞌ aza gamazi gohi ma eveneꞌ lo-ngiminguꞌ nene tiꞌ lo lineꞌ: Naza nene misubouꞌ aleve hize labanaꞌ ele-ngedaaꞌ uve ma nene nouve. Ve ma neꞌmeti minilizave nene luꞌninguꞌ litiꞌmuso ize minamivo aꞌmine neniꞌ hize eleꞌ o-ngedeloniꞌ labanaꞌ neꞌmo nene minevoꞌ minevoꞌ iliza aka ngelebizivo minilisave.
12 Então Jesus tornou a falar-lhes, dizendo: Eu sou a luz do mundo; quem me segue de modo algum andará em trevas, mas terá a luz da vida.
13 Neꞌmine lavo Halisaioꞌ ve aꞌmidoꞌ tiꞌ li laniꞌ: Geiꞌ monovoka nene eveneꞌ atolitesi hize eleꞌ i-gidi lamavo gasikavoꞌ lo sotoꞌ sotoꞌ naineꞌ nenako neꞌmo nene geiꞌ gamazika nene gamazi gihile nehe lo ngelo ma gelamolosune.
13 Disseram-lhe, pois, os fariseus: Tu dás testemunho de ti mesmo; o teu testemunho não é verdadeiro.
14 Neꞌmine likevo aꞌmidoꞌ Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Lingine nenikumuꞌ geiꞌ monovoka nene gasikavoꞌ nolane laniꞌ nene laminetokisi nililizaha gamaziꞌne nene gamazi gihile gehepeve neive. Nene nanitekumuꞌ ve. Naza nene zalatiꞌ uvoniꞌ nehe idoꞌ zala voloniꞌ nehe nemuꞌ nene mo gele nouve. Gele nouvoniꞌza lingine nene zaala voloniꞌ nehe idoꞌ zaalatiꞌ uhe nemuꞌ nene ma gilamave.
14 Respondeu-lhes Jesus: Ainda que eu dou testemunho de mim mesmo, o meu testemunho é verdadeiro; porque sei donde vim, e para onde vou; mas vós não sabeis donde venho, nem para onde vou.
15 Lingine eveneliti monovomuꞌ izeꞌ mili laaꞌ naniꞌ nene ha me misubouꞌ monovolokovoꞌ eꞌmetisa neꞌmine igaꞌ nave. Idoꞌ neniꞌ nene eveneꞌ maliti monovomuꞌ izeꞌ molo lihime ngemesaꞌmuve.
15 Vós julgais segundo a carne; eu a ninguém julgo.
16 Ne neiha eveneliti monovomuꞌ izeꞌ molo lihime ma ngimuvodiniko neniꞌ hamokovoꞌ nene neꞌmine amo nimiselive meꞌnehosi nene makaꞌ neꞌmine usidinako nemuꞌ nene eveneliti monovoꞌinemuꞌ nene ma luvodiniko aꞌminemuꞌ nene mo gamazi gihile ve li lingine mo gililizadoꞌ o minidine.
16 E, mesmo que eu julgue, o meu juízo é verdadeiro; porque não sou eu só, mas eu e o Pai que me enviou.
17 Idoꞌ lengiꞌ louꞌ gamazitinguꞌ nene tiꞌ li gizi nizaniꞌ ma neive: Eveneꞌ setalitise initeꞌ maliꞌmi monovomuꞌ hamoꞌ gamazivoꞌ li sotoꞌ ilisineꞌ nene aꞌmine li sotoꞌ ilisineꞌ gamazi nene gamazi gihile neive li gililizadoꞌ o neive.
17 Ora, na vossa lei está escrito que o testemunho de dois homens é verdadeiro.
18 Naza naꞌniseꞌne neniꞌ monovoꞌnemuꞌ nene lo sotoꞌ sotoꞌ nouha nimiselive meꞌneho nesi nene neniꞌ monovoꞌnemuꞌ lo sotoꞌ sotoꞌ ogaꞌ neinako nemuꞌ nene nenikumuꞌ naꞌniseꞌne gamazi laaꞌ nouvoniꞌ ma nene mo laminekovoꞌ neive li gililizadoꞌ o neive.
18 Sou eu que dou testemunho de mim mesmo, e o Pai que me enviou, também dá testemunho de mim.
19 Neꞌmine lavo Halisaioꞌ ve ingine tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Aꞌmine maho nene zala neive. Neꞌmine li longoꞌ i-dikevo aꞌmidoꞌ Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Neniꞌ nene zaho nouhe lingine ningi gilamaniꞌ nene meꞌnehinemukisi nene aza zaho nehe ma ningi gilamave. Nenikumuꞌ nene ma ningi giladiniko meꞌnehinemukisi ningi giladine.
19 Perguntavam-lhe, pois: Onde está teu pai? Jesus respondeu: Não me conheceis a mim, nem a meu Pai; se vós me conhecêsseis a mim, também conheceríeis a meu Pai.
20 Neꞌmine lineꞌ nene monoꞌ numuno nabauꞌ Oꞌmoso imaniꞌ moni milaniꞌ bokisi minaniꞌ numuno luloꞌmi gahevela mino monoꞌ apize ngemeꞌmo vo mininguꞌ nene aꞌmine gamazi lineꞌ ve. Neꞌmine ineꞌza Oꞌmosoꞌmo eze dalizave lo gamene molo-dineꞌ nene olihe amineꞌ nenako neꞌmo nene eveneꞌ hamolitesi analoꞌ di di gonitoꞌ i-damave.
20 Essas palavras proferiu Jesus no lugar do tesouro, quando ensinava no templo; e ninguém o prendeu, porque ainda não era chegada a sua hora.
21 Idoꞌ Izesuꞌ aza gohi tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Naza mo lengiꞌ hulo-lengedo volosuve. Neꞌmine okuvo lingine nenikumuꞌ viseꞌ igi minilizaha mo ningami mini lihimetine apasamo ha neivo hililisave. Idoꞌ neniꞌ ningamilizave noluvoniꞌ nene nanitekumuꞌ ve. Neniꞌ voloda nene lingine ngeli vamilizaniꞌ ogavosa noluve.
21 Disse-lhes, pois, Jesus outra vez: Eu me retiro; buscar-me-eis, e morrereis no vosso pecado. Para onde eu vou, vós não podeis ir.
22 Neꞌmine lavo Zuda ve naba nete tiꞌ li laniꞌ: Aza neniꞌ voloda nene lingine ngeli vamilisave nolineꞌ nene eiꞌ okoꞌno bele helelesa nene ngelo neꞌmine lamoloseiha neꞌmine lineꞌ nene nanitekumuꞌ live.
22 Então diziam os judeus: Será que ele vai suicidar-se, pois diz: Para onde eu vou, vós não podeis ir?
23 Neꞌmine likevo aza imineꞌ molo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lengiꞌ nene galaꞌmuno melatiꞌ ma nene nizave. Idoꞌ neniꞌ nene veletatiꞌ ma nene nouve. Ee, lingine nene me misuboutiꞌ ma nene nizave. Idoꞌ neniꞌ nene me misuboutiꞌ nomuve.
23 Disse-lhes ele: Vós sois de baixo, eu sou de cima; vós sois deste mundo, eu não sou deste mundo.
24 Neꞌmini nizangumuꞌ nene lingine lihimetinesi ha neivo hililisave luvoniꞌ ma neive. Ee, lingine nenikumuꞌ aꞌmine neive ma ne neive li ma gili eleꞌvoleꞌ amilizaniꞌ nene lihimetine apasamo ha neivo aꞌminesi hililisave.
24 Por isso vos disse que morrereis em vossos pecados; porque, se não crerdes que eu sou, morrereis em vossos pecados.
25 Neꞌmine lavo ingine tiꞌ li li-imaniꞌ: Gaza nene zaho ma nane. Neꞌmine likevo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Gamene galaꞌmuda vomine lo-lingimuve ma adoꞌ nene nouve.
25 Perguntavam-lhe então: Quem és tu? Respondeu-lhes Jesus: Exatamente o que venho dizendo que sou.
26 Idoꞌ lengiꞌ monovotinemuꞌ izeꞌ molo lihime lengemelodoꞌ o minineꞌ gamazi nene vaiꞌ lo neiha nimiselive neꞌmo mo gamazi gihile laminekovoꞌ laaꞌ neivo eitatiꞌ giluvoniꞌ gamazivoꞌ nene me misubouꞌ aleve lo-ngemaaꞌ nouve.
26 Muitas coisas tenho que dizer e julgar acerca de vós; mas aquele que me enviou é verdadeiro; e o que dele ouvi, isso falo ao mundo.
27 Aꞌmine neꞌmine lineꞌ nene metehine Oꞌmosomuꞌ lineꞌ nene ingine gilamaniꞌ ve.
27 Eles não perceberam que lhes falava do Pai.
28 Neꞌmine lo Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Lingine alingeꞌ Oꞌmosolatiꞌ ve gihile neniꞌ zaloꞌ di oti-nidiliza gameneloꞌ nenikumuꞌ nene mo eiꞌ ma neive li ningi gilisa idoꞌ naza initeꞌ ogo molo ogaꞌ nouvoniꞌ nene naꞌniseꞌne gaꞌnetiꞌ gelo ma osaꞌmuvoniꞌza asi meꞌneho nelebizineꞌ initekovoꞌ nene lo sotoꞌ ogaꞌ nouvoniꞌ nesi ningi gililisave.
28 Prosseguiu, pois, Jesus: Quando tiverdes levantado o Filho do homem, então conhecereis que eu sou, e que nada faço de mim mesmo; mas como o Pai me ensinou, assim falo.
29 Aꞌmine nimiselive nene nenikisi makaꞌ neive. Ee, naza eiꞌ mulunouꞌ lamineꞌ gelelineꞌ initekovoꞌ ogaꞌ nouvoniꞌ nenako nemuꞌ nene aza ninge mate nimikivo ma minesaꞌmuve.
29 E aquele que me enviou está comigo; não me tem deixado só; porque faço sempre o que é do seu agrado.
30 Neꞌmine lo loꞌmo novivo eveneꞌ linge mukiꞌ nene ezela gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ ve.
30 Falando ele estas coisas, muitos creram nele.
31 Neꞌmine ikevo Zuda ve ezemuꞌ gili eleꞌvoleꞌ avemuꞌ nene Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Lingine neniꞌ apize lingimuvoniꞌ gamaziloꞌ eꞌmeti mini di vi nilizaniꞌ nene neniꞌ izipahaꞌne zuho gihile nene nizave.
31 Dizia, pois, Jesus aos judeus que nele creram: Se vós permanecerdes na minha palavra, verdadeiramente sois meus discípulos;
32 Neꞌmine igisa nene gamazi gihileꞌmi monovo nene ningi gilikevo lingine gelekeleꞌ goloso igi nizangutiꞌ nene aꞌmine gamazi gihile neꞌmo nene do kuluhize-lengedeleseive.
32 e conhecereis a verdade, e a verdade vos libertará.
33 Neꞌmine lavo eveneꞌ linge malite aꞌmidoꞌ tiꞌ li li-imaniꞌ: Laza Oꞌmosoꞌmo do ote-dive Abalahamuꞌ aꞌvopilemoꞌ zuho noneꞌ nenako laza nene mo kekeꞌ eveneꞌ malite di gelekeleꞌ i-lidikevo minamuneꞌ nenako gaza gelekeleꞌ goloso igi nizangutiꞌ kuluhizi minilisave nolaneꞌ nene lamilinako nanimuꞌ lane.
33 Responderam-lhe: Somos descendentes de Abraão, e nunca fomos escravos de ninguém; como dizes tu: Sereis livres?
34 Neꞌmine likevo aꞌmidoꞌ Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Naza laminetoꞌ tiꞌ lo nolo-lingimuve: Lihime dalizave mukiꞌ nene mo lihime monovoliꞌmi gelekeleꞌ ve nizave.
34 Replicou-lhes Jesus: Em verdade, em verdade vos digo que todo aquele que comete pecado é escravo do pecado.
35 Ve ma ve mala vi gelekeleꞌ ve minilizave ingine aꞌmine meꞌnibi numuꞌveuꞌ mudise minilizaniꞌ moꞌmosiꞌine nene ma minesaꞌmineꞌza aꞌmine meꞌnibi gipele zuho nete nene mudise minilizaniꞌ moꞌmosiꞌine nene mo ha minaaꞌ neive.
35 Ora, o escravo não fica para sempre na casa; o filho fica para sempre.
36 Nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmi gipele naza lihime monovoliꞌmi gelekeleꞌ ve minangutiꞌ do kuluhize-lengedeloniꞌ nene mo mudise haza gehepeve minilisave.
36 Se, pois, o Filho vos libertar, verdadeiramente sereis livres.
37 Idoꞌ lengiꞌ nene mo Abalahamuꞌ aꞌvopilemoꞌ nizave losa nene ha gele nouha lingine nene neniꞌ nibili hililiza aka nene viseꞌ igi nizave. Nene nanitekumuꞌ ve. Lingine neniꞌ gamaziꞌne damavo lutinguꞌ vo minamineꞌ nemuꞌ ve.
37 Bem sei que sois descendência de Abraão; contudo, procurais matar-me, porque a minha palavra não encontra lugar em vós.
38 Idoꞌ naza neniꞌ gamaziꞌne laaꞌ nouvoniꞌ nene meꞌnehosi makatoꞌ minosa ninguvoniꞌ initekumukovoꞌ nene laaꞌ nouve. Idoꞌ lingine igi mili igaꞌ naniꞌ nene lengiꞌ metibidatiꞌ gilaniꞌ initeꞌ nene igi mili igaꞌ nave.
38 Eu falo do que vi junto de meu Pai; e vós fazeis o que também ouvistes de vosso pai.
39 Neꞌmine lavo ingine tiꞌ li li-imaniꞌ: Gaza leliꞌ metehinemuꞌ laineꞌ nene leze meteho nene Abalahamuꞌ ma ve. Neꞌmine likevo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngidineꞌ: Lingine mo laminetoꞌ Abalahamuꞌ aꞌvopilemoꞌ minadiniko mo Abalahamuꞌ ogo molo ogo minaaꞌ ineꞌ monovoloꞌ nene eꞌmeti minadineꞌza neꞌmine ma isaꞌmave.
39 Responderam-lhe: Nosso pai é Abraão. Disse-lhes Jesus: Se sois filhos de Abraão, fazei as obras de Abraão.
40 Naza gamazi gihile Oꞌmosoꞌmo lo-nemavo giluvoniꞌ lo-lingimuve neniꞌ nene nibili hililiza aka viseꞌ igi nizave. Neꞌmine igi nizaniꞌza Abalahamuꞌ nene neꞌmine initeꞌ ma osaꞌmineꞌ ma neive.
40 Mas agora procurais matar-me, a mim que vos falei a verdade que de Deus ouvi; isso Abraão não fez.
41 Lingine neꞌmine igi mili naniꞌ nene mo lingi metibo ogo molo ogaꞌ idiꞌmine nave. Neꞌmine lavo ingine aꞌmidoꞌ tiꞌ li laniꞌ: Laza nene gopo akaloꞌ izipe nomune. Meteho nene Oꞌmoso hamoꞌ neive.
41 Vós fazeis as obras de vosso pai. Replicaram-lhe eles: Nós não somos nascidos de prostituição; temos um Pai, que é Deus.
42 Neꞌmine likevo aꞌmidoꞌ Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Idoꞌ naza mela ogo nouvoniꞌ nene Oꞌmosolatiꞌ uvoniꞌ ve. Naꞌniseꞌne gaꞌne gelo amo eiꞌ Oꞌmosoꞌmo nimiselavo nouve. Nouvoniꞌ nenako Oꞌmoso nene metibo minidiniko lingine neniꞌ nene lutine nimadine.
42 Respondeu-lhes Jesus: Se Deus fosse o vosso Pai, vós me amaríeis, porque eu saí e vim de Deus; pois não vim de mim mesmo, mas ele me enviou.
43 Lingine neniꞌ gamazi lo-lengemaaꞌ nouvoniꞌ gilamaniꞌ nene nanitekumuꞌ ve. Lingine neniꞌ gamazi gililizadoꞌ lisiheꞌ amaniꞌ nenako neꞌmo ve.
43 Por que não compreendeis a minha linguagem? é porque não podeis ouvir a minha palavra.
44 Lingine nene metibo Satanilatiꞌ sotoꞌ aniꞌ nenako nemuꞌ nene aꞌmine metibo lulouꞌ laniteꞌ gilineꞌ initeꞌ nene igi mili ilisa gilaaꞌ nave. Aꞌmine Satani nene ganaꞌ sotoꞌ idatiꞌ eveneꞌ ngebele helaaꞌ ive minineꞌ ve. Gamazi gihile eita nomineꞌ nenako neꞌmo aza nene gamazi gihileloꞌ eꞌmeto ogo molo osaꞌmive. Aza nene sozaloꞌ ve mino soza laaꞌ monovoliꞌmi meleho neineꞌ nenako neꞌmo nene aza soza lilineꞌ nene ha eiꞌ emeni dameni gehepeveloꞌ eꞌmeto loloseive.
44 Vós tendes por pai o Diabo, e quereis satisfazer os desejos de vosso pai; ele é homicida desde o princípio, e nunca se firmou na verdade, porque nele não há verdade; quando ele profere mentira, fala do que lhe é próprio; porque é mentiroso, e pai da mentira.
45 Ne neiha neniꞌ nene gamazi gihilevoꞌ laaꞌ nouvoniꞌ nenako nemuꞌ nene lingine aꞌmine metibine neꞌmine mini aꞌmine laaꞌ nouvoniꞌ gamazi nene gili eleꞌvoleꞌ isaꞌmave.
45 Mas porque eu digo a verdade, não me credes.
46 Lengikutiꞌ ve maliꞌmosi neniꞌ monovo goloso do noloniꞌ nene ngelo ma do sotoꞌ amoloseinako nemuꞌ nene naza gamazi gihile noluvoniꞌ nenako nanimuꞌ gili eleꞌvoleꞌ amave.
46 Quem dentre vós me convence de pecado? Se digo a verdade, por que não me credes?
47 Idoꞌ Oꞌmosolatiꞌ sotoꞌ igi minave nene Oꞌmosoꞌmi gamazi gilaaꞌ naha lingine Oꞌmosolatiꞌ sotoꞌ amaniꞌ nenako neꞌmo nene eiꞌ gamazi gilisaꞌmave.
47 Quem é de Deus ouve as palavras de Deus; por isso vós não as ouvis, porque não sois de Deus.
48 Neꞌmine lavo Zuda ve ingine aꞌmidoꞌ tiꞌ li li-imaniꞌ: Gaza nene gopo izipe Samalia vete gidaniꞌ ma nanivosa sikalahuꞌ goloso nene lukauꞌ neive noluneꞌ nene mo laminetoꞌ nololosune.
48 Responderam-lhe os judeus: Não dizemos com razão que és samaritano, e que tens demônio?
49 Neꞌmine likevo aꞌmidoꞌ Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Naza sikalahuꞌ goloso neve nene mo kekeꞌ luꞌneuꞌ nomive noluve. Asi meꞌnehine nene gelekeleꞌ o-do do naba o-daaꞌ nouve. Neꞌmine ogaꞌ nouvoniꞌza lingine neꞌmine i-nidami di limi-nidilisa igaꞌ nave.
49 Jesus respondeu: Eu não tenho demônio; antes honro a meu Pai, e vós me desonrais.
50 Ne neiha neniꞌ di naba i-nidilizave losa gono dosaꞌmuve. Neniꞌ di naba i-nidilizave losa gono daaꞌ neive nene ma mino aꞌminemuꞌ izeꞌ molaloseive.
50 Eu não busco a minha glória; há quem a busque, e julgue.
51 Naza laminetoꞌ tiꞌ lo nolo-lingimuve: Neniꞌ gamaziꞌne gili di minilizave mukiꞌ nene hili osuꞌ lami miniviꞌ miniviꞌ igivoꞌ minilisave.
51 Em verdade, em verdade vos digo que, se alguém guardar a minha palavra, nunca verá a morte.
52 Neꞌmine lavo Zuda ve ingine tiꞌ li laniꞌ: Idise gamazi nolainidotiꞌ nogiluneꞌ geikuꞌ sikalahuꞌ goloso neive luneꞌ nene mo laminetoꞌ lokuneꞌ neive lo gele none. Oꞌmosola giꞌmizive naba Abalahamuꞌ nene mo helave. Idoꞌ polohete minaniꞌ nesi mo hilikeve. Neꞌmine ikeniꞌza gaza nene neniꞌ gamaziꞌne gili dalizave mukiꞌ nene hilami ha minilisave nolabe.
52 Disseram-lhe os judeus: Agora sabemos que tens demônios. Abraão morreu, e também os profetas; e tu dizes: Se alguém guardar a minha palavra, nunca provará a morte!
53 Avoteho naba Abalahamuꞌ nene helaaniꞌ nenako geiꞌ nene eiꞌ ivileꞌ ogo eveneꞌ naba nabe. Idoꞌ polohete nesi hilaakovoꞌ aniꞌ nenako gaza nene okonga do dizo naniꞌmine ve nouve losa nane.
53 Porventura és tu maior do que nosso pai Abraão, que morreu? Também os profetas morreram; quem pretendes tu ser?
54 Neꞌmine likevo Izesuꞌ aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Naza guveꞌne monelive lo naꞌniseꞌne okoꞌne do dizeꞌmo vo nouvo guveꞌne vilineꞌ nene mo haza niteꞌ loloꞌ oloseive. Neniꞌ guveꞌne vilive lo neniꞌ do naba o-nedaaꞌ neive nene meꞌneho lengiꞌ nete eiꞌ nene Oꞌmosote ve laaꞌ nave ne neive.
54 Respondeu Jesus: Se eu me glorificar a mim mesmo, a minha glória não é nada; quem me glorifica é meu Pai, do qual vós dizeis que é o vosso Deus;
55 Ne neiha lingine eiꞌ monovomuꞌ nene ningi gilamavo nenikovoꞌ nene eikumuꞌ ningo gele nouve. Idoꞌ naza nene ezemuꞌ ma ningo gelamuve luvodiniko lengiꞌ neꞌmine mino sozaloꞌ ve minuvodine. Ne neiha ezemuꞌ nene mo ningo gelosa gamaziꞌvesi nene mo gele daaꞌ nouve.
55 e vós não o conheceis; mas eu o conheço; e se disser que não o conheço, serei mentiroso como vós; mas eu o conheço, e guardo a sua palavra.
56 Lengiꞌ avotibo Abalahamuꞌ nene neniꞌ me misubouꞌ ogo, ogo molo nouvo ningelingumuꞌ nene olize goloso izineꞌ ve. Ee, aꞌmine mela nouvoniꞌ gamene nene ningo gelo mulunouꞌ lamineꞌ gilineꞌ ma neive.
56 Abraão, vosso pai, exultou por ver o meu dia; viu-o, e alegrou-se.
57 Neꞌmine lavo Zuda ve ingine tiꞌ li li-daniꞌ: Gaza nene kilisimasika olihe fifti (50) nelasi amineꞌ neke nene gozopoꞌ akaꞌmila hele vive Abalahamuꞌ nene ningaineꞌ gani nolabe.
57 Disseram-lhe, pois, os judeus: Ainda não tens cinqüenta anos, e viste Abraão?
58 Neꞌmine likevo Izesuꞌ aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Naza mo laminetoꞌ gehepeve nolo-lingimuve. Aꞌmine Abalahamuꞌ olihe sotoꞌ amivosa neniꞌ nene nouvoniꞌ ve.
58 Respondeu-lhes Jesus: Em verdade, em verdade vos digo que antes que Abraão existisse, eu sou.
59 Neꞌmine lavo nemuꞌ nene Zuda ve ingine geheni bililisa geheni daniꞌza Izesuꞌ aꞌminguꞌ vo haleko monoꞌ numuno nabautiꞌ nene heta lemo vineꞌ ve.
59 Então pegaram em pedras para lhe atirarem; mas Jesus ocultou-se, e saiu do templo.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 8, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.