João 7

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Nelotiꞌ nene Zuda ve nete Izesuꞌni bililisa viseꞌ iꞌmi vi nizaniꞌ nenako nemuꞌ aza Zudaia misubouꞌ nene monelesa gelamo nGalilaia misubouꞌ nene mone mone ogo minineꞌ ve.
1 Depois disso, Jesus começou a andar pela Galileia; ele não queria andar pela Judeia, pois os líderes judeus dali estavam querendo matá-lo.
2 Neꞌmino neivo Zuda velite azibe mili ingi mini holiseꞌ mini nosoꞌ niteꞌ naaꞌ aniꞌ gamene nene avitoꞌ ogavo
2 Aconteceu que a festa dos judeus chamada Festa das Barracas estava perto.
3 — ausente —
3 Então os irmãos de Jesus disseram a ele: — Saia daqui e vá para a Judeia a fim de que os seus seguidores vejam o que você está fazendo.
4 — ausente —
4 Pois quem quer ser bem-conhecido não deve esconder o que está fazendo. Já que você faz essas coisas, deixe que todos o conheçam.
5 Idoꞌ neꞌmine li akunolomote li-daniꞌ nene inginesi eikumuꞌ gili eleꞌvoleꞌ amaniꞌ nenako neꞌmo nene neꞌmine li-daniꞌ ve.
5 Até os irmãos de Jesus não criam nele.
6 Neꞌmine li-dikevo Izesuꞌ aza aꞌmidoꞌ nene tiꞌ lo lineꞌ ve: Naza vo eveneꞌ mukiliti veꞌnidoꞌ neze monovo do sotoꞌ ogo ngelebizeloniꞌ gameneꞌne nene olihe alitamive. Alitamiha lengita nene neꞌmino nomive. Gopo gameneloꞌ nesi neꞌmida nene lingine ha vaakovoꞌ ilisave.
6 Ele respondeu:
7 Me misubouꞌ monoꞌ gili lamineꞌ amaniꞌ aleve nete nene lengikumuꞌ nene goseleꞌ igi gili goloso i-lingidamilisanako aꞌmida nene ha vilisaha naza nene aꞌmine monoꞌ gili lamineꞌ amaniꞌ aleve nene monovo goloso daaꞌ nave lo lo sotoꞌ ogaꞌ nouvoniꞌ nenako nemuꞌ nene ingine nenikumuꞌ goseleꞌ igi gili goloso i-nidaaꞌ nave.
7 O mundo não pode ter ódio de vocês, mas tem ódio de mim porque eu afirmo que o que o mundo faz é mau.
8 Nemuꞌ lengiꞌ nene aꞌmine nosoꞌ niteꞌ nalizada nene ha dizi vilo. Naza aꞌmine ebeꞌ nabala monovoꞌne do sotoꞌ oloniꞌ gameneꞌne nene olihe amineꞌ nenako nemuꞌ nene aꞌmine nosoꞌ niteꞌ nalizada nene idise dizo vamolosuve.
8 Vão vocês à festa, mas eu não vou porque a minha hora ainda não chegou.
9 Aꞌmine gamazi nene lo-ngemosa aꞌmine nGalilaia misubouko nene gohi imineꞌ molo minineꞌ ve.
9 Jesus disse isso e ficou na Galileia.
10 Idoꞌ akunolomote ingine Zelusalemi numuda aꞌmine nosoꞌ niteꞌ nalizada nene dizi vikevo Izesuꞌ azasi nene aꞌmida dizo vineꞌ ve. Vineꞌza eveneꞌ veꞌnidoꞌ sotoꞌ ogo vamo halekosa vineꞌ ve.
10 Depois que os seus irmãos foram à festa, Jesus também foi, mas fez isso em segredo e não publicamente.
11 Nemuꞌ nene aꞌmine nosoꞌ niteꞌ nada nene Zuda ve naba ingine nene aꞌmine ve nene zala neve li viseꞌ igi minaniꞌ.
11 Os líderes judeus o procuravam na festa e perguntavam: — Onde é que está aquele homem?
12 Idoꞌ eveneꞌ vaiꞌ di geseꞌ igi minangutiꞌ mukiꞌ neꞌminete nene Izesuꞌnimuꞌ nunungaꞌ tiꞌ li li minaniꞌ: Aza nene eveneꞌ lamineꞌ neive li eveneꞌ linge nete nilavo ma nete nene eveneꞌ mukiꞌ goꞌine izo do goloso neive li laniꞌ ve.
12 Na multidão havia muita gente comentando sobre ele. Alguns diziam: — Ele é bom. — Não é não; ele engana o povo! — afirmavam outros.
13 Ne neiha Zuda ve nabamuꞌ nene golise gilaniꞌ nenako Izesuꞌnimuꞌ nene gamazi eveneꞌ gililizadoꞌ li sotoꞌ igi eveneꞌ hamolitesi ma lamaniꞌ ve.
13 Mas ninguém falava abertamente sobre ele porque todos tinham medo dos líderes judeus.
14 Idoꞌ aꞌmine nosoꞌ niteꞌ nene niꞌmi vi di goholo naavo Izesuꞌ nene monoꞌ numuno nabauꞌ dizo eveneꞌ nene apize ngemo minineꞌ ve.
14 Quando a festa já estava no meio, Jesus foi ao Templo e começou a ensinar.
15 Neꞌmino neivo Zuda ve naba ingine ningi aizo li tiꞌ li laniꞌ: Ve me ve nene monoꞌ gamazi neꞌmine lilineꞌ votigileloꞌ vivo sukulu ma lamineꞌ maha gamazi neꞌmine nolineꞌ nene nadosa nolive li laniꞌ.
15 Os líderes judeus ficaram muito admirados e diziam: — Como é que ele sabe tanto sem ter estudado?
16 Neꞌmine likevo aꞌmidoꞌ aza tiꞌ lo lineꞌ: Naza gamazi mene apize nolingimuvoniꞌ nene naꞌniseꞌne gaꞌneutiꞌ gelo apize lengemamuve. Asi nimiselive eitatiꞌ nene do minosa apizo nolo-lingimuve.
16 Jesus disse:
17 Nemuꞌ nene ve ma ingine nimiselive Oꞌmosoꞌmi luloloꞌ di mili gonoꞌve ma di-dilisa gili nilizaniꞌ nene naza gamazi apize lengemaaꞌ nouvoniꞌ nene mo Oꞌmosolatiꞌ nolihe idoꞌ naꞌniseꞌne gaꞌnetiꞌ gelo noluhe neꞌmi monovo nene ningi vevesilisave.
17 Quem quiser fazer a vontade de Deus saberá se o meu ensino vem de Deus ou se falo em meu próprio nome.
18 Idoꞌ ve ma ingine engiꞌ gaꞌningutiꞌ gili gamazi apizi ngimaaꞌ nave nene engiꞌ guveꞌine vilingumukovoꞌ nene gili minisa gamazi apizi ngimaaꞌ nave. Neꞌmine igaꞌ naniꞌza ve ma ingine ve maliꞌmo ngimiselavo igi gamazi apizi ngimaaꞌ nanguꞌ nene aꞌmine ngimiselive neꞌmi guvele vilingumukovoꞌ ve li gono dalizaniꞌ nene mo eveneꞌ gihile lamineꞌ monovo goloso engita nomineꞌ alevetevoꞌ neꞌmine ilisave.
18 Quem fala em seu próprio nome está procurando ser elogiado. Mas quem quer conseguir louvores para aquele que o enviou, esse é honesto, e não há falsidade nele.
19 Ne neiha Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi nene Moseꞌ mo do sotoꞌ o-lengemavo di nizaniꞌza aꞌmine louꞌ gamazi nene lingine mukitoꞌ avutoꞌ igaꞌ nave. Lingine neniꞌ nibililisa gili nizaniꞌ nene nanimuꞌ nave.
19 Foi Moisés quem deu a
20 Neꞌmine lavo aꞌmida minave mukiꞌ ingine tiꞌ li li-imaniꞌ: Laza ma gebelelesa gelamuniko sikalahuꞌ golosoliꞌmo do dudu lo-gedavo negi gamazi nolabe.
20 A multidão respondeu: — Você está dominado por um demônio! Quem é que está querendo matá-lo?
21 Neꞌmine likevo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Naza eveneꞌ do lamineꞌ o-do holisekuꞌ gono hamoꞌ duvoniꞌ neꞌmo nene lengiꞌ mukiꞌ okodidoꞌ do molavo upuhoꞌ ikeve.
21 Então Jesus disse:
22 Lengiꞌ gipetineti okoꞌnidoꞌ nene Oꞌmosoꞌmi noso mili-ngidilizave lo Moseꞌ lo-lingimineꞌ ve (Ee, Moseꞌ lo-lingimineꞌza asiꞌve neꞌmo aꞌmine monovo nene ganaꞌ do sotoꞌ ineꞌ nevoba asi avotingidatiꞌ akaꞌmine sotoꞌ ineꞌ ve). Nemuꞌ nene lingine gipetineti okoꞌnidoꞌ Oꞌmosoꞌmi noso mili-ngidaaꞌ gamene nene gono damaaꞌ ve laniꞌ holisekuꞌ alitelinekisi nene holiseꞌ gamene ma ne neive lami ha gono di Oꞌmosoꞌmi noso mili-ngidaaꞌ nave.
22 Vocês
23 Idoꞌ lingine Moseꞌ Louꞌ gamazi nene avutoꞌ ogalone li neꞌmine igi gipetine Oꞌmosoꞌmi evenele minilizangumuꞌ di lamineꞌ i-ngidi holisekukisi okoꞌnidoꞌ Oꞌmosoꞌmi noso mili-ngidaaꞌ naniꞌ nenako naza holisekuꞌ eveneꞌ ma do lamineꞌ gehepeve o-duvongumuꞌ nene lingizeboloꞌ nanimuꞌ nomolave.
23 Para não deixarem de cumprir a Lei de Moisés, vocês circuncidam um menino, mesmo no sábado. Então por que ficam com raiva de mim quando eu curo completamente uma pessoa no sábado?
24 Lingine eveneꞌ maliti monovoꞌinemuꞌ izeꞌ mili lili ma nene gopo liteꞌ li lami asi monovo ningi hehe likisavoꞌ nene izeꞌ mili lilo.
24 Parem de julgar pelas aparências e julguem com justiça.
25 Neꞌmine lavo Zelusalemi aleve linge nene tiꞌ li li minaniꞌ: Me ve nene leliꞌ ve nabalite bililisa gilave ma nene neive. Olo.
25 Algumas pessoas que moravam em Jerusalém perguntavam: — Não é este o homem que estão querendo matar?
26 Ne neiha aza mela nene golise gelamo monoꞌ lovo kiselevoꞌ ogo nolo-limivo ingine aꞌminemuꞌ nene ma lamave. Idoꞌ oꞌve li-damaniꞌ nene ingine aꞌmine ve nene mo lamineꞌ Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live ma nene noloseive li gilisa lamaniꞌ nolihe.
26 Vejam! Ele está falando em público, e ninguém diz nada contra ele! Será que as autoridades sabem mesmo que ele é o Messias ?
27 Ne neineꞌza aꞌmine aniꞌ numuno ebeꞌve nene laza mo vaitoꞌ ningo gele noba aꞌmine Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live ogo sotoꞌ ilineꞌ nene aza nelatiꞌ aniꞌ ve li ma ningi gilamilisave li nizaniꞌ nenako aꞌmine ve nene Oꞌmosoꞌmo imiselelesa live ngelo minelihe.
27 No entanto, quando o Messias vier, ninguém saberá de onde ele é; e nós sabemos de onde este homem vem.
28 Neꞌmine likevo nemuꞌ nene Izesuꞌ monoꞌ numuno nabauꞌ monoꞌ apize ngemo mininguꞌ nene pigi izo tiꞌ lo lineꞌ: Lingine gilavo neniꞌ nene ningi nizave nouve. Idoꞌ numuꞌne ebeꞌne nesi nene mo ningi nizaha neniꞌ nene naꞌniseꞌne gaꞌne gelo luꞌneloꞌ do molo amuve. Ve maliꞌmo nimiselive luvoniꞌ nene ladanga lamuve. Aꞌmine nimiselive nene nomineꞌ nevoba mo laminetoꞌ neive. Lingine eiꞌ nene ningi gilamaniꞌza
28 Quando estava ensinando no pátio do Templo, Jesus disse bem alto:
29 neniꞌ nene ezelatiꞌ uvoniꞌ nenako neniꞌ nene mo ninge nouve neive. Ee, aꞌmine ninge nouve neꞌmo nene nimiselineꞌ ve lineꞌ.
29 Mas eu o conheço porque venho dele e fui mandado por ele.
30 Neꞌmine lingumuꞌ nene goniꞌ o-deloningumuꞌ analoꞌ dalone li neꞌmine ilisa aniꞌza neꞌmine i-dilizave lo Oꞌmosoꞌmo molo-dineꞌ gamene nene olihe amineꞌ nenako neꞌmo nene neꞌmine i-damaniꞌ ve.
30 Então quiseram prender Jesus, mas ninguém fez isso porque a sua hora ainda não tinha chegado.
31 Idoꞌ aꞌmida eveneꞌ vaiꞌ mulise mili minangutiꞌ mukiꞌ nene Izesuꞌnimuꞌ tiꞌ li li minaniꞌ: Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelesa imiselelesa live neꞌmo nene atoliꞌmine suno vaiꞌ goloso do sotoꞌ ivo monovolo sotoꞌ oloseive li laaꞌ nanako me ve neꞌmo atoꞌ suno vaiꞌ do sotoꞌ ineꞌ nene ve gohi ma ogo atoꞌ suno vaiꞌ ivileꞌ ogo ngelo damoloseinako me ve nene mo aꞌmine Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelesa imiselelesa live ma nene neive li li minaniꞌ.
31 Porém muitas pessoas que estavam na multidão creram nele e perguntavam: — Quando o Messias vier, será que vai fazer milagres maiores do que este homem tem feito?
32 Eveneꞌ mukiꞌ nete Izesuꞌnimuꞌ neꞌmine li engikuꞌ li voleloꞌ meloꞌ igi nizavo Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave naba nete gili inginesi idoꞌ evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi makaꞌ mini engitoꞌ gono daaꞌ aniꞌ pilisi ve linge nene Izesuꞌni dalizave li ngimiselaniꞌ.
32 Os fariseus ouviram a multidão comentando essas coisas sobre Jesus, e por isso eles e os chefes dos sacerdotes mandaram guardas para o prenderem.
33 Neꞌmine angumuꞌ nene Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Naza lengikisi mineloniꞌ nene ha gamene liꞌnibevoꞌ minosa nelotiꞌ nene nimiselive neida volosuve.
33 Jesus disse:
34 Lingine nene nenikumuꞌ hize eleꞌ o-ledelive li viseꞌ ilizaha okoꞌneloꞌ nene mo ngeli ma ningamilisave. Idoꞌ aꞌmine vo mineloda nesi nene lingine ngeli ma vamilisave.
34 Vocês vão me procurar e não vão me achar, pois não podem ir para onde eu vou.
35 Neꞌmine lavo Zuda ve naba nete engikuꞌ tiꞌ li laniꞌ: Ve me ve nene laza ngelo ma ningamolonida volosuve nolineꞌ nene zala volosamuꞌ nolive. Aza nene heta atoꞌ vetida Zuda ve vi ingi monavela nene vo aꞌmine heta atoꞌ vesi makaꞌ gamazi apize ngemelesamuꞌ nene ngelo ma lamoloseiha aza nene zala volosa nolivoo.
35 Então os líderes judeus começaram a comentar: — Para onde será que ele vai que não o poderemos achar? Será que ele vai morar com os judeus que moram no estrangeiro? Será que vai ensinar os não judeus?
36 Aza nene nenikumuꞌ viseꞌ ilizaniꞌ nene ngeli ningamilisave idoꞌ vo mineloda nesi nene ngeli ma vamilisave nolineꞌ nene nadive losa nolive li gopo gaꞌine gili minaniꞌ ve.
36 O que será que ele quis dizer quando afirmou: “Vocês vão me procurar e não vão me achar, pois não podem ir para onde eu vou”?
37 Azibe mili ingi mini holiseꞌ mini nosoꞌ niteꞌ naaꞌ aniꞌ gamene osuꞌ lineꞌ gameneuꞌ nene gamene naba minaaꞌ neineꞌ nenako aꞌmine gameneloꞌ nene Izesuꞌ aza ote mino gamazi naba ogo aneza gamazi gidini ma tiꞌ lo lineꞌ: Ve ma ingine nosomuꞌ ngiselive nene nenita igi aꞌmine noso nene nalizave.
37 O último dia da festa era o mais importante. Naquele dia Jesus se pôs de pé e disse bem alto:
38 Ee, monoꞌ godolouꞌ tiꞌ li gizi nizaniꞌ maꞌmino sotoꞌ oloseive: Ve ma nenikumuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igi minilizave nene luꞌningutiꞌ minevoꞌ minevoliꞌmi izeleho minineꞌ noso nene vaiꞌ lemovoꞌ mineleseive.
38 Como dizem as
39 Idoꞌ Izesuꞌ neꞌmine lineꞌ nene ezemuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igi minilizave nete Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ nene alingeꞌ dalizaniꞌ nenako aꞌminemuꞌ nene lineꞌ ve. Idoꞌ alingeꞌ dalizave luvoniꞌ nene nemuꞌ luvoniꞌ ve: Izesuꞌ aꞌmine gamazi lineꞌ gamenela nene Okulumokuꞌ moꞌmosiꞌve nabala nene olihe dizo vamineꞌ nenako neꞌmo nene aꞌmine Sikalahuꞌ nene olihe imiselamivo amineꞌ ve.
39 Jesus estava falando a respeito do Espírito Santo, que aqueles que criam nele iriam receber. Essas pessoas não tinham recebido o Espírito porque Jesus ainda não havia voltado para a presença gloriosa de Deus.
40 Neꞌmine lineꞌ nene eveneꞌ mukiꞌ nete gilisa linge ma nete tiꞌ li li minaniꞌ ve: Mo laminetoꞌ me ve nene polohete ma aloseive lo Moseꞌ live ma nene neive.
40 Muitas pessoas que ouviram essas palavras afirmavam: — De fato, este homem é o
41 — ausente —
41 Outros diziam: — Ele é o E ainda outras pessoas perguntavam: — Mas será que o Messias virá da Galileia?
42 — ausente —
42 As Escrituras Sagradas dizem que o Messias será descendente de Davi e vai nascer em Belém, onde Davi morou.
43 Neꞌmine li eveneꞌ linge ma Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live ve lavo linge ma oꞌve eiꞌ nomive lavo eveneꞌ mukiꞌ nene hizi hoꞌli minaniꞌ ve.
43 Então o povo se dividiu por causa dele.
44 Neꞌmine navo eveneꞌ linge ma nete di gonitoꞌ i-dilisa gilaniꞌza eveneꞌ hamolitesi okoꞌnoloꞌ ma damaniꞌ ve.
44 Alguns queriam prender Jesus, mas ninguém fez isso.
45 Aꞌmine gomuꞌ ngimiselaniꞌ pilisi ve ingine tineꞌ mili Halisaioꞌ ve nabasi idoꞌ evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi nizada Izesuꞌni di ami haza ikevo tiꞌ li longoꞌ i-ngidaniꞌ: Izesuꞌni nene nanimuꞌ analoꞌ di di amave.
45 Os guardas voltaram para o lugar onde estavam os chefes dos sacerdotes e os fariseus , e eles perguntaram: — Por que vocês não trouxeram aquele homem?
46 Neꞌmine likevo pilisi ve nete tiꞌ li li-ngimaniꞌ: Vekizo, eveneꞌ hamolitesi aꞌmine ve neꞌmo gamazi lineꞌ neꞌmini mo lisaꞌmaniꞌ nenako eiꞌ nene ngelo damoloneꞌ ogavo damune.
46 Eles responderam: — Nunca ninguém falou como ele!
47 Neꞌmine likevo Halisaioꞌ ve ingine tiꞌ li longoꞌ i-ngidaniꞌ: Lengiꞌ nene gotine izamilinako lengikisi gotine izo live. Olo.
47 Então os fariseus disseram aos guardas: — Será que vocês também foram enganados?
48 Leliꞌ eveneꞌ nabatine minuningutiꞌ mene hamolitesi eitoꞌ gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ ma ningikehe. Oꞌve. Halisaioꞌ ve netesi nene ma gili eleꞌvoleꞌ amave.
48 Por acaso alguma autoridade ou algum fariseu creu nele?
49 Neꞌmine aniꞌza eveneꞌ mukiꞌ mete nene Moseꞌ louꞌ gamaziꞌve nene gili lamineꞌ amaniꞌ nenako neꞌmo nene eikumuꞌ gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ ve. Engiꞌ nene Oꞌmosoꞌmo usiꞌ ize-ngede neive.
49 Essa gente que não conhece a Lei está amaldiçoada por Deus.
50 Neꞌmine likevo Izesuꞌ neida gomuꞌ ma vive Nikodemoꞌ eiꞌ nene engiꞌ mulisetiꞌ minive nenako aza tiꞌ lo longoꞌ o-ngidineꞌ ve:
50 Mas Nicodemos, que era um deles e que certa ocasião havia falado com Jesus, disse:
51 Ve ma olihe goniꞌ o-do initeꞌ inekumuꞌ gele hehe lamosa ve goloso ve ha gopo loloneꞌ nene leliꞌ louꞌ gamazite nene avutoꞌ amolobe. Olo.
51 — De acordo com a nossa Lei não podemos condenar um homem sem ouvi-lo primeiro e descobrir o que ele fez.
52 Neꞌmine lavo aꞌmidoꞌ tiꞌ li li-imaniꞌ: Gazasi nene aꞌmine veꞌmi zuho nGalilaia ve nolosane. Olo. nGalilaia misuboutiꞌ nene polohete ma sotoꞌ ilizave li monoꞌ godolouꞌ nene ma gizamaniꞌ nenaze. Geiꞌ nene monoꞌ godolouꞌ aꞌminemuꞌ luhuvo ma gizi nizahe viseꞌ ogo ningo do sotoꞌ ozo.
52 — Por acaso você também é da Galileia? — perguntaram eles. — Estude as Escrituras Sagradas e verá que da Galileia nunca surgiu nenhum profeta .
53 Eveneꞌ mukiꞌ numuꞌnida vaniꞌ] ve.
53 — ausente —

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 7, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.