João 18

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Izesuꞌ aza gamazi mene lo osuꞌ lo izipahala zuhosi Zelusalemi numuno ebekutiꞌ limi heta igi Kidiloni giꞌmize nosouꞌ nene ledi vi za zuho ma minida aꞌminguꞌ dizi minaniꞌ ve.
1 Depois de fazer essa oração, Jesus saiu com os discípulos e foi para o outro lado do riacho de Cedrom. Havia ali um jardim, onde Jesus entrou com eles.
2 Izesukisi izipahala zuhosi nene aꞌminguꞌ igi di geseꞌ ikaꞌ ikaꞌ igaꞌ aniꞌ nenako biluvaliti aꞌninguꞌ molo-dive Zudaꞌ azasi nene aꞌmine ebekumuꞌ nene ha ningo gele minineꞌ ve.
2 Judas, o traidor, conhecia aquele lugar porque Jesus tinha se reunido muitas vezes ali com os discípulos.
3 Neꞌmine o neineꞌ nenako nemuꞌ nene Zudaꞌ nene Loma veti ami linge ma do idoꞌ eveneliti lihimeꞌine apaselive li Oꞌmoso guno gizi imaaꞌ ave nabasi Halisaioꞌ vesi mini ngimiselaniꞌ pilisi ve linge masi nene lovouꞌ initekisi idoꞌ lamusi livikisi davo ngeleꞌmizo aꞌmine za zuhouko nene aniꞌ ve.
3 Então Judas foi ao jardim com um grupo de soldados e alguns guardas do Templo mandados pelos chefes dos sacerdotes e pelos fariseus . Eles estavam armados e levavam lanternas e tochas.
4 nGeleꞌmizo ogavo Izesuꞌ aza ezela sotoꞌ ilineꞌ initeꞌ mukikumuꞌ nene mo gele mino engiꞌ nizada ogo hetelo zahinemuꞌ viseꞌ iꞌmi nave lo longoꞌ o-ngidineꞌ ve.
4 Jesus sabia de tudo o que lhe ia acontecer. Por isso caminhou na direção deles e perguntou:
5 Neꞌmine lo longoꞌ o-ngedavo laza Nasalete ve Izesuꞌni nene viseꞌ oꞌmo noune li ingine laniꞌ. Neꞌmine likevo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Aꞌmine ve ma nene nouve. Idoꞌ aꞌmine Izesuꞌni biluvaliti aꞌninguꞌ molave nene engikisi aꞌmida ote minineꞌ ve.
5 — Jesus de Nazaré! — responderam. Judas, o traidor, estava com eles.
6 Idoꞌ Izesuꞌ aza aꞌmine ve ma nene nouve nolivo analoꞌ dalisa ave nene meheꞌnidatiꞌ nene lomi limi misuboloꞌ pouꞌ li inganiꞌ ve.
6 Quando Jesus disse: “Sou eu”, eles recuaram e caíram no chão.
7 Neꞌmine ikevo zahinemuꞌ viseꞌ iꞌmi nave lo gohi longoꞌ o-ngedavo laza Nasalete ve Izesuꞌni mamuꞌ viseꞌ oꞌmo noune li laniꞌ ve.
7 Jesus perguntou outra vez: — Jesus de Nazaré! — tornaram a responder.
8 Neꞌmine likevo Izesuꞌ aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lineꞌ ve: Aꞌmine viseꞌ iꞌmi nave ma nene nouve lo lo-lingimuvoniꞌ ma ve. Aꞌmine viseꞌ iꞌmi nave ma nene nouvonaze. Lingine vekisine menesi nene aꞌnidoꞌ dami ha huli-ngidikevo vilizave.
8 Jesus disse:
9 Neꞌmine lo lineꞌ nene gomuꞌ melehinemuꞌ nene gaza nemaineꞌ eveneꞌ hamokisi ma vo tolovo amive lo lineꞌ gamazi ma nene gihile izelive losa nene lineꞌ ve.
9 Jesus disse isso para que se cumprisse o que ele tinha dito antes: “Pai, de todos aqueles que me deste, nenhum se perdeu.”
10 Neꞌmine lavo Simoni Petoloꞌ neꞌmo nene bainati miteꞌ do minineꞌ nenako aꞌmine nene goꞌveutiꞌ geleleheꞌ oko evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ aveliti ve nabaliꞌmi gelekeleꞌ ve belo gala zamela nene hasaꞌ o hulineꞌ ve. Aꞌmine gelekeleꞌ ve neꞌmi gulive nene Malakusiꞌ ve.
10 Aí Simão Pedro tirou a espada, atacou um empregado do Grande Sacerdote e cortou a orelha direita dele. O nome do empregado era Malco.
11 Neꞌmine ogavo Izesuꞌ aza Petoloꞌni nene tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza nene meꞌneho geheline losa nimineꞌ geni ekeseꞌ noso neꞌmine nene geheloniꞌ o neineꞌ ma nene gelamabe. Gaza aka hize tile-nedamo aꞌmine bainati miteka nene goꞌveuꞌ goꞌzekezo.
11 Mas Jesus disse a Pedro:
12 Neꞌmine lavo amisi idoꞌ engiꞌ guveꞌinesi ve naba nesi idoꞌ Zuda veti pilisi vesi nene Izesuꞌni analoꞌ di nalaꞌ di-disa
12 Em seguida os soldados, o comandante e os guardas do Templo prenderam Jesus e o amarraram.
13 aꞌmine kilisimasiuꞌ nene evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ aveliti ve nabaꞌine minive Kaiahaꞌ izemo Anasiꞌ neida nene gomuꞌ eleꞌmizi vaniꞌ ve.
13 Então o levaram primeiro até a casa de Anás. Anás era o sogro de Caifás, que naquele ano era o Grande Sacerdote .
14 Aꞌmine Kaiahaꞌ nene Zuda ve naba gaꞌine do eveneꞌ mukitoꞌ medelo ve hamokovoꞌ helelineꞌ nene lamineꞌ o neive live minineꞌ ve.
14 Caifás era quem tinha dito aos líderes judeus que era melhor para eles que morresse apenas um homem pelo povo.
15 Simoni Petoloꞌ nene Izesuꞌ izipahala masi Izesuꞌni eꞌmeti vasineꞌ ve. Aꞌmine Izesuꞌ izipahala ma neve nene evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ aveliti ve naba neꞌmosi nene mo ninge neive minineꞌ nenako Izesuꞌni eleꞌmizi aꞌmine evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ aveliti ve nabaꞌmi numuno vodo vodo ogo minavo olusoꞌ omoꞌ naba mininguꞌ dizanguꞌ nene azasi aꞌminguꞌ dizineꞌ ve.
15 Simão Pedro foi seguindo Jesus, junto com outro discípulo. Esse discípulo era conhecido do Grande Sacerdote e por isso conseguiu entrar no pátio da casa dele junto com Jesus.
16 Dizineꞌza Petoloꞌ nene dizamo heta gatedoꞌ ha ote minineꞌ ve. Nemuꞌ nene aꞌmine Izesuꞌ izipahala ma ve naba neꞌmosi ninge neive minive nene lemo gatedoꞌ gizebo ogo minineꞌ gelekeleꞌ alu ma nene Petoloꞌnimuꞌ lo-emosa eleꞌmizo dizineꞌ ve.
16 Mas Pedro ficou do lado de fora, perto da porta. O outro discípulo, que era conhecido do Grande Sacerdote, saiu e falou com a empregada que tomava conta da porta. Então ela deixou Pedro entrar
17 Neꞌmine ogavo gatedoꞌ gizebo ogo minineꞌ alu neꞌmo nene Petoloꞌni tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌ: Geikisi nene aꞌmine Izesuꞌ izipahala zuhoutiꞌ nomo nolosane. Olo. Neꞌmine lo longoꞌ o-davo aza nene oꞌove. Engikutiꞌ nomuve lineꞌ ve.
17 e lhe perguntou: — Você não é um dos seguidores daquele homem? — Eu, não! — respondeu ele.
18 Idoꞌ aꞌmine gameneloꞌ nene mo hepeꞌ noilivo gelekeleꞌ vesi idoꞌ pilisi vesi nene oloꞌ siꞌnibuloꞌ nene ingi viteꞌ iki lahizi minaniꞌ ve. Neꞌmine igi nizavo Petoloꞌ nesi nene aꞌmida ote mino lahizo minineꞌ ve.
18 Por causa do frio, os empregados e os guardas tinham feito uma fogueira e estavam se aquecendo de pé, em volta dela. Pedro estava de pé, no meio deles, aquecendo-se também.
19 Idoꞌ evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ aveliti ve nabaꞌine Anasiꞌ neꞌmo Izesuꞌni nene izipahala zuhomukisi idoꞌ eveneꞌ gamazi apize ngemaaꞌ ineꞌ nemukisi nene longoꞌ o-davo
19 O Grande Sacerdote fez algumas perguntas a Jesus a respeito dos seus seguidores e dos seus ensinamentos.
20 Izesuꞌ aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Naza eveneꞌ mukiliti veꞌnidoꞌ nene gamazi sotokovoꞌ laaꞌ uvoniꞌ ma ve. Ee, Zuda ve mukiꞌ di geseꞌ igaꞌ ada monoꞌ numuno ngomo ngomoukisi monoꞌ numuno nabaꞌ nabaukisi nene gamazi apize ngemaaꞌ uvoniꞌ ma ve. Idoꞌ haleke mino gamazi ma losaꞌmuvoniꞌ ma ve.
20 E Jesus respondeu:
21 Neniꞌ neve nene nanitekumuꞌ longoꞌ noo-nedane. Gamazi noluvo gilave nete aꞌmine luvoniꞌ gamazi nene gili nizaniꞌ nenaze. Engiꞌ nene longoꞌ o-ngedevo.
21 Então, por que o senhor está me fazendo essas perguntas? Pergunte aos que me ouviram, pois eles sabem muito bem o que eu disse a eles.
22 Neꞌmine lavo aꞌmida pilisi ve minangutiꞌ maliꞌmo nene ana gavoso golo veleuꞌ belo tiꞌ lo lineꞌ: Gaza evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ aveliti ve nabamuꞌ nene neꞌmine gamazi lo-emamilinako nanimuꞌ neꞌmine lo-emane.
22 Quando Jesus disse isso, um dos guardas do Templo que estavam ali deu-lhe uma bofetada e disse: — Isso é maneira de falar com o Grande Sacerdote?
23 Neꞌmine lavo aꞌmidoꞌ nene Izesuꞌ tiꞌ lo lo-dineꞌ: Naza gamazi goloso ma luvoniꞌ neivo ma nene aꞌmine gamazi goloso neꞌmi monovo nene lo sotoꞌ ozo. Idoꞌ naza nene mo laminetokovoꞌ noluvoniꞌ nolineꞌ nene gaza hazamuꞌ nanimuꞌ nonebelane.
23 — Se eu disse alguma mentira, prove que menti! — respondeu Jesus. — Mas, se eu falei a verdade, por que é que você está me batendo?
24 Neꞌmine lavo nalaꞌ di-dikaniꞌ ha neivo Anasiꞌ nene evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ aveliti ve naba Kaiahaꞌ neida eleꞌmizi vilo lo aꞌmida ngimiselineꞌ ve.
24 Depois Anás mandou Jesus, ainda amarrado, para Caifás, o Grande Sacerdote.
25 Idoꞌ Petoloꞌ nene oloꞌ lahizo neivo tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Geikisi nene aꞌmine veꞌmi izipahala zuhoutiꞌ nomo nolosane. Olo. Neꞌmine likevo aza nene aꞌmidoꞌ oꞌove. Naza nene engikutiꞌ nomuve lo ataize lineꞌ ve.
25 Pedro ainda estava lá, de pé, aquecendo-se perto do fogo. Então lhe perguntaram: — Você não é um dos seguidores daquele homem? — Não, eu não sou! — respondeu ele.
26 Neꞌmine lavo evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ aveliti ve nabaliꞌmi gelekeleꞌ ve Petoloꞌ gala huko huliveꞌmi zuho minive maliꞌmo nene tiꞌ lo lineꞌ ve: Gaza nene Oliva golo za zuhouꞌ Izesulesi nizavo ninguve ma ne nane. Olo.
26 Um dos empregados do Grande Sacerdote , parente do homem de quem Pedro tinha cortado a orelha, perguntou: — Será que eu não vi você com ele no jardim?
27 Neꞌmine lavo Petoloꞌ gohi ataize lineꞌ. Lavo aꞌmidoꞌ liteꞌ lo okoloho nolo molaniꞌ ve.
27 E outra vez Pedro disse que não. E no mesmo instante o galo cantou.
28 Neꞌmine ogavo Zuda ve nete nedengaꞌ holukaꞌ nene Kaiahaꞌ numuꞌveutiꞌ nene Izesuꞌni eleꞌmizi Loma ve Zudaia misubouꞌ ngamani naba loloꞌ o miniveꞌmi numuꞌvela nene vaniꞌ ve. Neꞌmine aniꞌza laza avotemote Aigita misubouꞌ minaniꞌ gameneuꞌ Oꞌmosoꞌmo iseꞌine izingumuꞌ gelo mino naaꞌ nosoꞌ niteꞌ nene aizeꞌ nalosunako heta atoꞌ veti numunguꞌ dizekunivo aꞌmine velatiꞌ initeꞌ goloso neꞌmo okodeloꞌ dizavo neꞌmo aꞌmine nosoꞌ niteꞌ nalonidoꞌ lisiheꞌ amo minalone li aꞌmine numunguꞌ nene mo dizamaniꞌ ve.
28 Depois levaram Jesus da casa de Caifás para o palácio do Governador romano. Já era de manhã cedo. Os líderes judeus não entraram no palácio porque queriam continuar puros , conforme a religião deles; pois só assim poderiam comer o jantar da Páscoa .
29 Neꞌmine igi dizami nizavo ngamani naba Pilatoꞌ nene heta lemo ogo tiꞌ lo longoꞌ o-ngidineꞌ: Ve meve nene nani monovo goloso ingumuꞌ gonitoꞌ eleꞌmizi nave.
29 Então o governador Pilatos saiu, foi encontrar-se com eles e perguntou: — Que acusação vocês têm contra este homem?
30 Neꞌmine lavo ingine tiꞌ li li-imaniꞌ ve: Aza nene monovo goloso daaꞌ ive minamidiniko laza nene geiꞌ nanida ma eleꞌmizo amunidine.
30 Eles responderam: — O senhor acha que nós lhe entregaríamos este homem se ele não tivesse cometido algum crime?
31 Neꞌmine likevo Pilatoꞌ aza tiꞌ lo lineꞌ ve: Langisetine nene eleꞌmizi vi lengiꞌ louꞌ gamazitineꞌmo lidoꞌ eꞌmetisa goniꞌ i-di lihime imilo. Neꞌmine lavo Zuda ve ingine tiꞌ li laniꞌ: Ne neiha leliꞌ louꞌ gamaziteꞌmo lidoꞌ nene mo bele helelonidoꞌ lisiheꞌ o neiha Loma ve lingine eveneꞌ lihime ngimi ngibili hilaaꞌ nene leliꞌ Loma vevoꞌ neꞌmine olosune li mo oꞌove li-lidi nizaniꞌ ma neive li laniꞌ.
31 Pilatos disse: — Levem este homem e o julguem vocês mesmos, de acordo com a Então eles responderam: — Nós não temos o direito de matar ninguém.
32 Aꞌneꞌmine laniꞌ nene Izesuꞌ aza Loma vetevoꞌ ngibili hilaaꞌ aniꞌ monovoloꞌ eꞌmetisa bili hililizangumuꞌ gomuꞌ lo sotoꞌ ineꞌ gamazi di gihile izisa laniꞌ ve.
32 Isso aconteceu assim para que se cumprisse o que Jesus tinha dito quando falou a respeito de como ia morrer .
33 Neꞌmine likevo Pilatoꞌ nene gohi ngamani numuno nabauko dizo vo Izesuꞌni vise lo-do tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌ: Gaza nene Zuda veti guveꞌinesi naba ma nene nabe.
33 Pilatos tornou a entrar no palácio, chamou Jesus e perguntou: — Você é o rei dos judeus?
34 Neꞌmine lavo Izesuꞌ aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza neꞌmine nolaineꞌ nene gasika gakautiꞌ gelo nolabe idoꞌ eveneꞌ malite nene nenikumuꞌ li-gimikevosa nolane.
34 Jesus respondeu:
35 Neꞌmine lavo aꞌmidoꞌ nene Pilatoꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Naza nene Zuda ve nouhe. Zuda ve nomuvoniꞌ nenako geiꞌ monovoka nado gelelove. Geiꞌ zuholitesi idoꞌ evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave naba netesi nene gonitoꞌ geleꞌmizi neniꞌ nouvoda naniꞌ nenako gaza nene nani monovo goloso ane.
35 — Por acaso eu sou judeu? — disse Pilatos. — A sua própria gente e os chefes dos sacerdotes é que o entregaram a mim. O que foi que você fez?
36 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Guveꞌnesi ve nouvoniꞌ nene me misuboꞌmi monovoloꞌ do molosa guveꞌnesi ve minamuve. Naza me misubouꞌ monovoloꞌ do molo guveꞌnesi ve minuvodiniko neze gelekeleꞌ i-nidaaꞌ ave ingine neniꞌ nene Zuda veti aꞌninguꞌ vamilive li alete mili-nidi lovo di sotoꞌ adine. Neꞌmine adineꞌza guveꞌnesi ve nouvoniꞌ nene meloꞌ monovoloꞌ do molosa nomive.
36 Jesus respondeu:
37 Neꞌmine lavo Pilatoꞌ aza tiꞌ lo lineꞌ: Neꞌmine laineꞌ nene gaza mo guvekasi ve nouve nolabe. Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Gaza nenikumuꞌ nene guvekasi ve lo gasi nene nolane. Naza nene nemuꞌ me misubouꞌ sotoꞌ ogo nouvoniꞌ ve. Naza gamazi gihilemuꞌ lo sotoꞌ sotoꞌ ogo hize eleꞌ olosa nene me misubouꞌ sotoꞌ ogo nouvoniꞌ ve. Gamazi gihileloꞌ medeli minave mukiꞌ nene neniꞌ gamaziꞌneloꞌ nene gili daaꞌ nave.
37 — Então você é rei? — perguntou Pilatos.
38 Neꞌmine lavo Pilatoꞌ aza tiꞌ lo lineꞌ: Gamazi gihile nene nado nolive. Nemuꞌ nene gelamolosune.
38 — O que é a verdade? — perguntou Pilatos. Depois de dizer isso, Pilatos saiu outra vez para falar com a multidão e disse: — Não vejo nenhum motivo para condenar este homem.
39 Idoꞌ neniꞌ monovo nene neꞌmino ma neineꞌ ma neive. Oꞌmosoꞌmo avotingine iseꞌine izingumuꞌ gili nosoꞌ niteꞌ naaꞌ aniꞌ gameneloꞌ gameneloꞌ nene lengiꞌ muludine do lamineꞌ o-lengedo nalatoꞌ ve hamoꞌ kuluhize-lengedaaꞌ nouvoniꞌ ma neive. Nemuꞌ nene lingine gilavo naza Zuda veti guvetinesi ve naba nene kuluhize-lengedelohe.
39 Mas, de acordo com o costume de vocês, eu sempre solto um prisioneiro na ocasião da Páscoa . Vocês querem que eu solte para vocês o rei dos judeus?
40 Neꞌmine lavo ingine gohi gekeꞌ li tiꞌ li laniꞌ ve: Ve neve nene kuluhize-damo Balabasiꞌni nene kuluhize-dezo. Aꞌmine Balabasiꞌ nene ngamani lovo o ngemaaꞌ ive minineꞌ ve.
40 Todos começaram a gritar: — Não, ele não! Nós queremos que solte Barrabás! Acontece que esse Barrabás era um criminoso.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 18, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.