1 Coríntios 12
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI
1 Idoꞌ neze zuho mate, Oꞌmosoꞌmi Sikalahuliꞌmo monoliꞌmi amuzo ato atoꞌ lehize-ledaaꞌ neineꞌ monovomuꞌ nene gilami minikelizaze. Lo-lengemeloze. Gililo.
1 Boun i kwa Anun Kakafiyin ana usar isan kwabibat i anao kwananowar. Taitu ayu men akokok kwa aur kasiy na’atube nama’amih.
2 Lingine gomuꞌ Oꞌmosomuꞌ gilami nizavo gatine hizi gopo lengeleꞌmizi vadaa vada nene naniteꞌ ngeꞌmeti vaaꞌ aniꞌ neve. Lingine soza oꞌmoso gamazi lisaꞌmaniꞌ initekovoꞌ ngeꞌmeti vaaꞌ aniꞌ nene mo gili nizave.
2 Kwanaso’ob kwa baikirisiyana’e, Eteni kwama’am ana veya, wagabur hibonawiy a ef kwawasa’ir kwatit sawar inu’inuwih kwakwafirih.
3 Idoꞌ lingine aꞌmine soza oꞌmosovoꞌ ngeꞌmetaaꞌ ave nizanako neꞌmo nene Oꞌmosoꞌmi Sikalahuliꞌmi monovomuꞌ gilami nilisanako nemuꞌ ma lo-lengemelove. Ve maliꞌmi lulouꞌ Oꞌmosoꞌmi Sikalahuliꞌmo gono nodavo Izesungumuꞌ nene dovo ledevoka ma lamoloseive. Idoꞌ Sikalahuliꞌmo lulouꞌ gono damivo minelive neꞌmo nene Izesungumuꞌ nene Guvelesi ve initeꞌ mukitoꞌ gizebo o minive neive lo ma lamoloseive. Nemuꞌ eveneꞌ ma ingine soza li Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ aza luteuꞌ gono nodavosa gamazi nolo-lingimune li nilavo ma nene soza nilahe lamineꞌ nilahe nemuꞌ gamaziꞌningutiꞌ nene ningi gili di sotoꞌ ilisave.
3 Isan imih a tur ao’owen, orot yait God Anunin tatargabuw men karam boro Jesu nao raraf, naatu orot yait wanawananamaim Anun Kakafiyin men ema’am boro men karam naorereb, “Jesu i Regah.”
4 Monoliꞌmi amuzo nene ato atoꞌ mukiꞌ neineꞌza aꞌmine amuzo lehize-ledaaꞌ ive nene Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ hamoꞌ neꞌmovoꞌ nene mukiꞌ lehize-ledaaꞌ neive.
4 Usar i yumatan yumatan, baise Anunin i ta’imon efafaram.
5 Idoꞌ monoꞌ gonoloꞌ ve nene gono ato atoꞌ mukiꞌ nene ha dalisaniꞌza Guvelesi ve hamokumukovoꞌ nene gono dalisave.
5 Bowabow i yumatan ta ta tabowabow, baise Regah i ta’imon isan tabowabow.
6 Idoꞌ gono daaꞌ amuzo nene ato atoꞌ vaiꞌ goloso neineꞌza aꞌmine amuzo mukiꞌ do sotoꞌ ive Oꞌmoso hamoꞌ neꞌmo evenele mukitoꞌ nene do sotoꞌ o-ledavo gonoꞌve nene daaꞌ noune.
6 Bowabow hai fair i yumatah ta ta tabowabow, baise God ta’imon bowabow ana fair orot ta’ita’imon wanawanahimaim faram tebowabow.
7 Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ neꞌmo leliꞌ mukiꞌ nene leleꞌmize lamineꞌ ilingumuꞌ monoliꞌmi amuzo ato atokutiꞌ nene izeꞌ molo Oꞌmosoꞌmi evenele nene hamo hamoꞌ lehize-ledaaꞌ neive.
7 Orot ta’ita’imon biyahimaim Anun Kakafiyin ana taragub ef tata’ane ebirerereb saise sabuw etei hina’itin ana baigegewasin hinab.
8 Luvoniꞌ neꞌmino neineꞌ nene nelotiꞌ ningo gelelesune. Ve ma nene Sikalahuliꞌmo hize eleꞌ o-divo monoꞌ gamazi nene otohato gamazi laaꞌ neive. Idoꞌ ve gohi ma nene aꞌmine Sikalahuꞌ neꞌmo monoꞌ monovo gelaaꞌ amuzo nene lehize-davo laaꞌ neive.
8 Anunin orot ta isan boro ukwar rerekab ana usar nitin, naatu orot ta boro not so’ob ana usar nitin.
9 Idoꞌ ve gohi ma nene vauve elo gele eleꞌvoleꞌ ogaꞌ amuzo nene aꞌmine Sikalahuꞌ malotiꞌ daaꞌ neive. Idoꞌ hamoꞌ Sikalahuꞌ maꞌmo nene eveneꞌ goloso galasa do guno o-ngedaaꞌ amuzo nene eveneꞌ atoꞌ gohi ma nene ha emeleseive.
9 Anun ta’imonaban orot ta isan boro baitumatum ana usar nitin, naatu orot ta boro sabuw baiyawasih isan ana usar nitin.
10 Idoꞌ ve gohi ma nene amuzo malehe initeꞌ do sotoꞌ ogaꞌ amuzo nene emo ma nene Oꞌmosoꞌmi veletiꞌ gamazi lo sotoꞌ ogaꞌ amuzo nene emo ve gohi ma nene gamazi ato atoꞌ izeꞌ molo Oꞌmosoꞌmi Sikalahutatiꞌ sotoꞌ ineꞌ nene do kegeso idoꞌ atokutiꞌ sotoꞌ ineꞌ nene ningo do kegeso lo sotoꞌ ogaꞌ amuzo nene emo idoꞌ ve gohi ma nene noꞌine ato atokutiꞌ laaꞌ amuzo nene emo ve gohi ma nene aꞌmine noꞌine ato atoꞌ do velepeꞌ izo laaꞌ amuzo nene emaaꞌ neive.
10 Orot ta ina’inan fokarih sinaf isan ana fair boro nitin, orot ta boro dinabatur orereb isan ana usar nitin, naatu orot ta boro turobe baifuwen hairi orereb yamutufurin isan ana usar nitin. Orot ta menan botabirin tur ta o isan ana usar boro nitin, orot ta tur koubuna isan usar boro nitin.
11 Aꞌmine neꞌmine amuzo ato atoꞌ mukiꞌ nene aꞌmine Sikalahuꞌ hamoꞌ neꞌmovoꞌ nene do sotoꞌ ogo eiꞌ lulolokovoꞌ aꞌmine lemelesa gala gilineꞌ amuzo nene naniꞌmine amuzo lemelesa gilihe nene leliꞌ eveneꞌ hamo hamoꞌ nene izeꞌ molo lemaaꞌ neive.
11 Baise iti bowabow etei i God Anunin ta’imon akisinamo sawar etei esisinaf, naatu i ana kokomaim usar orot babin ta ta rubinih ebitih.
12 Idoꞌ neꞌmino neive: Leliꞌ okode nene initeꞌ hamokovoꞌ neineꞌza aꞌmine okodeloꞌ minaaꞌ naniꞌ initeꞌ gizede ade nevoꞌmine nene guliveꞌine ato atokisi vaiꞌ mukiꞌ nizave. Idoꞌ aꞌmineꞌmine ogo laza nene eveneꞌ mukiꞌ noneꞌza laza Kilisitoꞌ evenele zuho nene Kilisitoda giꞌmizo mino eiꞌ okoꞌnoloꞌ gizene ana initeꞌ ato atoꞌ nevoꞌmine nene loloꞌ ogo mino okoꞌno neꞌminosa hamoꞌ nene none.
12 Biyat ana itinin i men ta’imonamaim wowab yenamih, baise yow kusisib an moumurih na’in, naatu kukusisib i moumurih, baise biyat i ta’imon maiyow. Keriso ana’itinaban nati na’atube.
13 Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ hamoꞌ neꞌmo leliꞌ mukita omo holavo laza mukiꞌ nene noso holokunivo aꞌmine Sikalahuꞌ hamoꞌ nene mo lute mukikuꞌ nene gono do minavo hamoꞌ zuho loloꞌ okune. Ee, lelikutiꞌ linge ma nene Zuda ve nonivo ma nene heta atoꞌ ve nGiliki ve nizavo idoꞌ ma nene eveneꞌ maloꞌ goboni ve nizavo ma nene neꞌmine ami haza minikevo noneꞌza laza eveneꞌ ato atoliꞌmine minunekisi nene hamoꞌ zuho loloꞌ ogo none. Neꞌmino nounako nemuꞌ laza nene eiꞌ Kilisitoꞌ okoꞌno hamoꞌ neꞌminosa nene none.
13 Ana itinin i ta’imon. O Jew orot, o Greek orot, akir orot, roufamen orot, it etei i Anunin ta’imonamaim bapataito tabai biyat ta’imon matar, naatu God Anunin ta’imon ayubit ana harew dogorotamaim isuwaire.
14 Idoꞌ okode nene gizede ade gote vete initeꞌ mukiꞌ nene neive. Okode nene lingelatikovoꞌ nomive.
14 Biyat i men ta’imon wowab yen biyat tutufin mataramih, baise famen moumurin na’in na ikokofan biyat matar.
15 Nemuꞌ nene gizede neꞌmo naza nene ade neꞌmine nomuvonako nemuꞌ nene okode lingelatiꞌ nomuve lo gelo gizedeꞌmo lilineꞌ nene gosohoꞌ loloseinako gizede nene mo okodeꞌmi lingelatiꞌ ne neive.
15 Naatu at iti na’atube nao, “Ayu i men o uma, imih ayu men o biya turin.” Nati na’atube nao men karam boro akisin nabin nabat.
16 Idoꞌ gate neꞌmo naza nene vete neꞌmine nomuvonako nemuꞌ nene okode lingelatiꞌ nomuve lo gelo gate neꞌmo lilineꞌ nene gosohoꞌ loloseinako gate nene mo okode lingelatiꞌ ne neive. Idoꞌ aꞌmineꞌmine ogo Izesuꞌ evenele zuho ma nete linge ma gono daaꞌ amuzo di minaniꞌ neꞌmino ma damunako Izesuꞌ evenele zuhoutiꞌ minamo nolosune lo ma lamolosune. Lazasi nene mo Izesuꞌ evenelevoꞌ nene none.
16 Naatu tainit nao, “Ayu i men o mata, imih men o biya turin.” Nati na’at nao i men karam boro akisin nabin nabat.
17 Idoꞌ okode mukiꞌ nene vetevoꞌ minidiniko initeꞌ nene zalatiꞌ gilunidine. Idoꞌ okode mukiꞌ nene gatevoꞌ minidiniko initeꞌ unuvo zalatiꞌ gilunidine. Idoꞌ aꞌmineꞌmine ogo Izesuꞌ evenele mukiꞌ laza monokuꞌ hamoꞌ amuzo do hamoꞌ gono dunidiniko ma gono nene zamote dadine.
17 Naatu biyat tutufin etei i matatawat tama’am na’at, tur boro mi’itube tatanowar? Naatu biyat tutufin etei tainitawat tama’am na’at, sawar yamurih boro mi’itube tatayon?
18 Neꞌmine o neineꞌza neꞌmino nomive. Oꞌmoso neꞌmovoꞌ nene gizede ade gote vete initeꞌ mataꞌ mukiꞌ okodeloꞌ neineꞌ nene gono ato atotoꞌ hulo-ngedelesa gilidoꞌ hulo-ngedeꞌmo vo neive. Hulo-ngedeꞌmo vo neinako Izesuꞌ evenele lelikisi nene aꞌmineꞌmine ogo gono ato atotoꞌ hulo-ledeꞌmo vo neive.
18 Baise boun tama’am kwana’itin, God biyat etei yakitifuw gewas, ta’ita’imon hai efanamaim ya, ikokofan wowab yen biyat matar.
19 Neꞌmine o neineꞌza okoꞌdeꞌmi initeꞌ ato atoꞌ gizede ade gote vete nene hamoꞌ initekovoꞌ minidiniko okode nene ma minamidine.
19 Biyat wowowab ana itinin ta’imon tama’am na’at, biyat ana itinin boro ai’ab.
20 Minamidiba neꞌmino nomive. Asi okodeloꞌ gizede ade gote vete initeꞌ mukiꞌ nene neivosa okodeꞌve nene hamoꞌ loloꞌ ogo neive.
20 Imih biyat i yow kukusisib ana itinin moumurih na’in, baise an i ta’imon.
21 Idoꞌ ade nene nomidiniko vete nene lamineꞌ ha minamidiinako nemuꞌ nene vete neꞌmo ademuꞌ geze nene minamilineꞌ naza nene lamineꞌ ha minelesuve lo ma lamoloseive. Idoꞌ godote neꞌmo gizedemuꞌ gaza minamilineꞌ naza nene lamineꞌ ha minelesuve lo ma lamoloseive. Nemuꞌ nene laza aꞌmineꞌmine ogo Izesuꞌ evenele linge mamuꞌ lingine gono daniꞌ neꞌmo leliꞌ nene hize eleꞌ o-ledesaꞌmineꞌ nenako lingine minamilizaniꞌ nesi ha lamineꞌ minelesune lo ma lamolosune.
21 Isan imih matat men karam umat isan nao, “Ayu o a baibais men akokok,” na’atube ukwarit men karam at isan nao, “Ayu o a baibais men akokok.”
22 Mo oꞌove. Neꞌmine losoꞌ nene nomive. Okode linge mamuꞌ ninge gehe-do nge lamida neive laaꞌ nounida nene ma minamidiniko okode nene ma mine lamineꞌ ogo minamidine.
22 En baise, biyat turin ririmin tarouw tao’o men karam boro tanakusair, nati i biyat ana fair turin.
23 Idoꞌ okodeꞌmi initeꞌ mamuꞌ nene initeꞌ lamineꞌ nomive lo gelo ma nene aꞌmida nene okodeloꞌ initeꞌ ma do hito do lamineꞌ ogaꞌ noune. Idoꞌ okodeꞌmo ovozo hilineꞌ initeꞌ nene do hito gonolise ogaꞌ nouneꞌza
23 Naatu biyat turin isan tanotanot i men hai yabin auman, biyat nati i tabi’abur gewas, naatu biyat turin wabih su’ubin isan awat ihihiririy, ana kaifin i wa’iwa’irin.
24 — ausente —
24 Biyat turin men bai’usin gewas isan tanotanotamih, baise biyat tutufin etei God ita’imon wowab ikawarafut, saise biyat turin ta’itin yabin en tao’o i auman tanabora’ah.
25 — ausente —
25 Saise biyat men nagam nakuseb, baise famefamen etei taiyuwih hinibit aba’abar yabowamaim hinibaibaisbonen hinama.
26 Nemuꞌ nene okode lingela mulumo alumo initeꞌ ma sotoꞌ ineꞌ nene okode mukiꞌ nene mulumo makatoꞌ gilaaꞌ nave. Idoꞌ okode lingela ma di naba i-di neꞌmine aniꞌ nene okode linge malasi nene di hamoꞌ igi ngolize izaaꞌ nave. Idoꞌ leliꞌ okodela sotoꞌ ogaꞌ neineꞌ monovo neꞌmino Izesuꞌ evenele zuho lelikutiꞌ eveneꞌ ma ingine mulumo initeliꞌmi lulouꞌ nizavo ma eveneꞌ lingela lazasi nene mulumoꞌine gelo hize eleꞌ o-ngedelone. Idoꞌ aꞌmineꞌmine ogo lelikutiꞌ eveneꞌ mamuꞌ di naba i-dikevo ma nene eveneꞌ lingela lazasi nene aꞌminemuꞌ lolize izo minelone losa noluve.
26 Biyat turin ebi’akir biyat tutufin etei ni’akir, biyat turin ebiyasisir biyat tutufin etei ana yasisir hinafaram.
27 Nemuꞌ nene Izesuꞌ zuho lingine nene Kilisitoꞌ okoꞌno hamoꞌ neꞌmine mini okoꞌnoloꞌ gizene ana golo vele nevoꞌmine initeꞌve liliꞌ igi ato atoꞌ miniꞌmi vi mini ezemuꞌ gono di lingine hamo hamoꞌ ezela giꞌmizi nizave.
27 Naatu boun kwa etei i Keriso biyan, naatu kwa ta’ita’imon i biyan turin kwamatar.
28 Ee, neꞌmine igi nizavo Oꞌmosoꞌmi zuhoti muliseuꞌ ganaꞌ dizi minave nene aposolo minilizave lo Oꞌmosoꞌmo linge ma nene do ote-lede neive. Idoꞌ aꞌmidotiꞌ nene eze veletiꞌ gamazi li sotoꞌ igaꞌ ave polohete nene minilizave lo linge ma nene do ote-ngede neive. Idoꞌ aꞌmidotiꞌ nene Izesuꞌ monoꞌ apizi ngimaaꞌ ave minilizave lo linge ma nene do ote-ngidineꞌ ve. Idoꞌ nelotiꞌ nene amuzo malehe suno di sotoꞌ igaꞌ ave nene do ote-ngedo eveneꞌ goloso galasa di lamineꞌ i-ngidaaꞌ amuzo di minavesi do ote-ngedo idoꞌ gonoloꞌ gizebo lamineꞌ ilizave nesi do ote-ngedo idoꞌ eveneꞌ ma nene noꞌine atokutiꞌ gili lamaaꞌ angutiꞌ laaꞌ ilizave nesi nene do ote-ngidineꞌ ve.
28 God ana Ekaleisia wanawanan sabuw hai efan ya, wantoro’ot, tur abarayah, bairou’abin dinab oro’orot, baitounin bai’obaiyenayah, imaibo ina’inan sinafuyah, sawusawuwih baiyawasihiyah, sabuw afa baibaisihiyah, bowabow hai yamutufurenayah, naatu menah botabirin tur ta ta oyah, etei hai usar faramih hai efan ya.
29 Neꞌmine ineꞌza lingine aposolo nene mukitoꞌ minaniꞌ nehe. Oꞌmosoꞌmi veletiꞌ gamazi li sotoꞌ igaꞌ ave nene mukitoꞌ minaniꞌ nehe. Idoꞌ monoꞌ apizi ngimaaꞌ ave nene mukitoꞌ minaniꞌ nehe. Idoꞌ amuzo malehe suno di sotoꞌ igaꞌ gono nene mukitoꞌ daniꞌ nehe.
29 Orot etei boro men hinan tur abarayah hinamatar, o dinab orot hinamatar, o bai’obaiyenayah hinamatar, o fair hinab ina’inan sinafuyah hinamatar,
30 Idoꞌ eveneꞌ goloso galasa do lamineꞌ o-ngedaaꞌ amuzo nene mukitoꞌ di minaniꞌ nehe. Idoꞌ noꞌine atokutiꞌ gili lamaaꞌ angutiꞌ nene mukitoꞌ laaꞌ naniꞌ nehe. Idoꞌ aꞌmine gili lamaaꞌ aniꞌ noꞌningutiꞌ nene ma likevo mukitoꞌ di velepeꞌ izi laaꞌ naniꞌ nehe. Oꞌove. Mo neꞌmino nomive. Neꞌmine manaꞌmine amuzo nene eveneꞌ mukitoꞌ di minamilisave. Linge nete atoꞌ ma di minikevo idoꞌ lingela nete nene atoꞌ ma di minilisave.
30 o sawow yumatah ta ta baiyawasihiyah, o menah botabirin tur ta ta oyah, o tur botabirin koubuna’ayah. En baise etei ata usar ta ta tabai.
31 Ne neiha lingine nene polohete loloꞌ ogaꞌ amuzo nehe monoꞌ laaꞌ amuzo nehe eveneꞌ do lamineꞌ o-ngedaaꞌ amuzo nehe neꞌmine amuzo ato atoꞌ mukiꞌ miniꞌmi vangutiꞌ dizo nolineꞌ amuzo nene do minelone li amuzo milalo.
31 Imih dogor wanawanan o a kok gagamin a usar menatan inab inabowabow i akisin kunuwih kubai.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar 1 Coríntios 12, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.