Romanos 11
God-are Jögoru I'oho (AOM) vs NVI
1 Israel rajoho ëhi jiëꞌe hiaꞌi biririꞌövëꞌe aribövie jioruomëꞌego Paul naro uëve: Na ëhuni God hesi aribövioho ioroꞌioremu vuonugëvëꞌe höjo. Bogo mae bogo vuonugëvëꞌeje. Paul naꞌo Israel raje jeve. Na Abraham-are uje jeve. Na Abraham-are uje Benjamin hesi uje gemuoho jeve.
1 Pergunto, pois: Acaso Deus rejeitou o seu povo? De maneira nenhuma! Eu mesmo sou israelita, descendente de Abraão, da tribo de Benjamim.
2 Urimëꞌi God saꞌa bövi biseꞌo bogo bamadevare evare Israel aribövioho hesi baejavuoꞌi uvëꞌëro ëhuꞌëro ijonöho bogo ramuöꞌöjëꞌeje. Elijah-hu ëꞌade jöho jemëꞌo iae gavarujeje. Elijah-ro Israel rajo jabesi jö sisëho God majahiromo uavade höjo:
2 Deus não rejeitou o seu povo, o qual de antemão conheceu. Ou vocês não sabem como Elias clamou a Deus contra Israel, conforme diz a Escritura?
3 Bada jani suvuoro vënire buejaharue maratuoho Israel rajohuro dadovoꞌamëꞌe höjo. Jö jasiro baeromo majëhijarue aribövi ioroꞌioroho muoꞌamëꞌe höjo. Vaevëꞌe na gemu jevajëjo. Röhu naꞌo anegoꞌi nimaruëjo.
3 "Senhor, mataram os teus profetas e derrubaram os teus altares; sou o único que sobrou, e agora estão procurando matar-me".
4 Elijah-ro God ëhi uavade höjo. Ëhi uavamu God-ro Elijah mana diehi uavade höjo. Huro ëhi uavade höjo: Ja uvanuoho: Na gemu jevajë uvanuoho röhu na Israel raje ae ahoꞌobëhe 7,000 avoho nugoꞌamëꞌe jevajëjo. Ëhuꞌëro jabuꞌo na bogo vuonugevoꞌi sareriꞌe god gö Baal ague aho raromoromo rajahiruomëꞌe höjo. God-ro ëhi uavade höjo.
4 E qual foi a resposta divina? "Reservei para mim sete mil homens que não dobraram os joelhos diante de Baal".
5 God-hu Israel rajo ioroꞌioro avoho nugoꞌamadëhi avevejöꞌoho ëhi gemuohoje. God-ro hesi nimoromo huë baejavuoromo Israel rajo a vituoho avohoromo maro ramuëꞌeje.
5 Assim, hoje também há um remanescente escolhido pela graça.
6 Avoho ramuade hesi bëhoho noehu vaejarue muoho bogo uehorovëꞌe hesi ëma nimoromo huë baejavuoromo ajamuijadeje. O noro mu mae vaejego huro ëho garomo avoho ramuoꞌibejo ëho bogo hesi ëma nimoromo huë baejavuaje muoho jioꞌibejo.
6 E, se é pela graça, já não é mais pelas obras; se fosse, a graça já não seria graça.
7 Ëhuꞌëro jiëꞌëro Israel rajohuro God-are nunire mae riravoröhe öri nahobe rovaroho bogo birohareje. Ae ma-gemu gemu God-ro hesinö baejavuëꞌëro ë öroho birohareje. Israel rajo a ioroꞌioroho God-ro ma-rëmamu jabesi biririꞌövoromo mu sisëho vaebe jijihadeje.
7 Que dizer então? Israel não conseguiu aquilo que tanto buscava, mas os eleitos o obtiveram. Os demais foram endurecidos,
8 God-are surire jöho ëhi gemuoho jajivoromo uvëꞌeje: God-ro jabesi öroho tugohëhamu momoröꞌö uroꞌamëꞌëro God-are muoho jabesi nunoho bogo garomo hesi jöho jabesi hiaꞌoho bogo hebe rovaroho jaruvohuꞌo ëhi gemuoho höjo.
8 como está escrito: "Deus lhes deu um espírito de atordoamento, olhos para não ver e ouvidos para não ouvir, até o dia de hoje".
9 Röhu Israel rajo jabesi jöho David huꞌo God-are surire jajivoromo uvëꞌeje: God jero ëhiꞌonego jabumëro uvoꞌirarëjo: No mae javuajëromo söröe ijanovego evare guaevëro jiomëvanovoromo buorëro taemëvanovoromo guaro rireromëvanovoromo ëhiꞌoromo ëhuro jabesi iꞌuoho mana baeruomoröhe.
9 E Davi diz: "Que a mesa deles se transforme em laço e armadilha, pedra de tropeço e retribuição para eles.
10 God jero jabesi nunoho tugohëhonego ramoramovëhego bövioho biseꞌoho bogo garuomoꞌirajo. Iꞌu böröme bojëminego baeromo ma-ioroꞌiore gemu deje gurorovëꞌe jijihoꞌirajo. David-ro ëhi jajivëꞌeje.
10 Escurençam-se os seus olhos, para que não consigam ver, e suas costas fiquem encurvadas para sempre".
11 Ëhuni na uëve: Israel raje rireromëvadoho na ëhuro ioroꞌioremu sisërëjëvo hesi höjo. Bogo mae bogo. Aꞌi Israel raje Keriso bijönimëꞌego ëhuro saꞌa ioroꞌioro raje sisëꞌi jëvajoho God-ro baejëvoromo maro bamëvëꞌeje. Baejëvoromo maro bamëvade hesi bëhoho ëhuro Israel rajohuro dë viꞌehëgego uvoruomoröhego: God-ro diehiꞌoromo saꞌa ioroꞌioro rajoho ajëmiꞌi no bogo ajamuijaje höjo.
11 Novamente pergunto: Acaso tropeçaram para que ficassem caídos? De maneira nenhuma! Ao contrário, por causa da transgressão deles, veio salvação para os gentios, para provocar ciúme em Israel.
12 Israel rajohuro Keriso bijönimoromo God-hu ajëmaje muoho boremiꞌöjamu ëhuro saꞌa ioroꞌioro raje dinöꞌe dinöꞌe raromaruohuro Keriso-are mu maho baeruomëꞌeje. Ëhuni jemëꞌo uehorovore. Israel raje aribövie ahoꞌobëhe vuonoröꞌöromo God-are örire avoꞌavoho uehorovoꞌiramu ëhuro saꞌa ioroꞌioro rajohuro Keriso-are mu maho bae avohoruomoꞌëꞌe.
12 Mas se a transgressão deles significa riqueza para o mundo, e o seu fracasso, riqueza para os gentios, quanto mais significará a sua plenitude!
13 Röhu saꞌa ioroꞌioro rajomë naro jemesi örire ave jöho uëꞌiëꞌe. Kerisoro na remöꞌöjëꞌëro na hesi jö baeromo saꞌa ioroꞌioro rajo jemesi örire majëhibe juvaje ae jeve. Naro uvajeje: Ëmuoho böröme hö uvoromo nimorohëꞌi Keriso-are jöho jemesi örire majëhijajeje.
13 Estou falando a vocês, gentios. Visto que sou apóstolo para os gentios, exalto o meu ministério,
14 Keriso-are jöho saꞌa ioroꞌioro rajo jemesi örire majëhiromo na nime nasi saꞌa rajohuro dë viꞌehëgego uvoruomoröhego: Saꞌa ioroꞌiorehu mu ma baeruomajëhi rabëni noꞌo bogo ëhioho baejare höjo. Jabuhu ëhi uvëꞌoho nani naehu ajëmiꞌirodoho eni jevoꞌëꞌe. Ëhuro jabumë Keriso uehorovoromo bogo sisëroho vaꞌi maro vaꞌoruomoꞌëꞌe.
14 na esperança de que de alguma forma possa provocar ciúme em meu próprio povo e salvar alguns deles.
15 God-ro Israel rajoho roriꞌo rëmöꞌöjëꞌëro ëhuꞌëro saꞌae ahoꞌo jemëꞌo buore vaeromo huꞌo jemëꞌo gemu mae raromarujeje. Ëhuꞌëro jiëꞌëro God-ro Israel rajoho sionëro baejëvoꞌiramu ëhuro ajiꞌe mu göëro urimore muoho iosiramiromo börömo bëhe rueꞌëꞌe. Ëho vuovoromo iꞌovanovëꞌe muoho jianovoꞌëꞌe.
15 Pois se a rejeição deles é a reconciliação do mundo, o que será a sua aceitação, senão vida dentre os mortos?
16 Röhu i mugöru vitu harihoho urimo atoromo God bojamijëꞌiroho i mugöru vitu göhuꞌo ëhuꞌo hesije. O ijo dirume God bojamijëꞌiroho ijo mahuꞌo ëhuꞌo hesije. Ëuhu jö hesi bëhoho Israel rajo hijo mionoꞌe God-are ariböviëro jëvëꞌëro ëhuꞌëro ijore jiobe rovaje hijo mionoꞌohuꞌo jabesi ujohuꞌo God-are aribövie javue.
16 Se é santa a parte da massa que é oferecida como primeiros frutos, toda a massa também o é; se a raiz é santa, os ramos também o serão.
17 Röhu uhu jö göho olive ije gö amore bivaroho gö jeꞌore ëma rijadohoje. Israel rajoho no amore bivare ijoho vaꞌëne javue. O saꞌa ioroꞌioro rajoho jemë jeꞌore ëma rijade ijoho vaꞌëne jëve. Röhu God-ro amore ijo hesi ade gö tarivoꞌamoromo roriꞌo bahiꞌi jeꞌore ijo hesi adoho ujuohoromo sionore bijioho nugoꞌamadeje. Ëhuꞌëro jiëꞌëro jeꞌore ijo adohuro amore ijo hesi rihuoho baeromo sirihiromo ma-mabëhe gemuoro iojiomëꞌeje. Ëuhu jö hesi bëhoho God-ro saꞌa ioroꞌioro raje jemë Israel rajohuꞌo gemuore bimuvëvamu jemëꞌo God-are mu maho baejarijeje.
17 Se alguns ramos foram cortados, e você, sendo oliveira brava, foi enxertado entre os outros e agora participa da seiva que vem da raiz da oliveira,
18 Tarivoromo roriꞌo bahijade ijo adoho garomo nadi uvore: Noro jabumë iosirëmiromo ma-mabëhe javuoromo jabesi sionoho baejëꞌe javuajëjo. Jemë ëhi uvëꞌoho avoꞌavoho uehorovoromo uvore: No ma-ijo ado vaꞌëne javuajëjo. No ijo bëhoho bogo rihuoho bojëmijarue höjo. Aꞌi ijo bëhohuro no rihuoho bojamuijaje höjo. Ëhuꞌëro no bogo masijoho javuajëjo.
18 não se glorie contra esses ramos. Se o fizer, saiba que não é você quem sustenta a raiz, mas a raiz a você.
19 Röhu nani jero ueꞌaꞌanue: Iae mae höjo röhu ë ijo adoho tarivëꞌe höjo ëhuro naro jabesi sionoho baeꞌirodego. Ëhuꞌëro naro jabumë iosirëmiromo ma-mabëhe jevajëjo.
19 Então você dirá: "Os ramos foram cortados, para que eu fosse enxertado".
20 Iae mae uevanue röhu jabumëro Keriso-are jöho bogo ma uehorovamu ëhuni tarivëꞌeje. Röhu jero Keriso mae uehorovëꞌëro ëhuro biririvoromo sirihiromo namijanue. Ëhuni nadi jasi sivuoho uehorovoromo uvone: Na böröme namijajëjo. Nadi ëhioho uvoꞌi aꞌi juhuonivone.
20 Está certo. Eles, porém, foram cortados devido à incredulidade, e você permanece pela fé. Não se orgulhe, mas tema.
21 Israel rajo ijo ado ma vaꞌëne jëvadoho röhu God-ro jabesi sisëho bogo ma-nunëremuoho gëꞌi tarivoromo roriꞌo ruruhöꞌöjadeje. Ëhi jiëꞌe jiaje ëhuni jeꞌore ijo adoho jero nadi uvone: Na sisë vaejëꞌoho hu ma-nunëro geꞌaꞌajë uvoꞌi aꞌi uvone: Na sisë vaejëꞌoho ë Israel aribövi iꞌu bojëmadëhi God-ro ëhi jiëꞌe iꞌuoho naꞌo bojemiꞌajëjo.
21 Pois se Deus não poupou os ramos naturais, também não poupará você.
22 Ëhuni ave jöhuremu uehorovone. God hu huë baejavuaje aeje. Röhu hu iꞌue bojamuijaje aeje. Saꞌare rireromare aribövi jabesi örire iꞌue bojëmijëꞌeje. O jasi örire huë baejavajeje. Huhu huë baejavaje muoho jaehu mae uehorovobe vaꞌëꞌoho iae huë baejavonövoꞌëꞌe. O bogo mae uehorovëꞌoho huro jaꞌo tariöꞌöjavoꞌëꞌe.
22 Portanto, considere a bondade e a severidade de Deus: severidade para com aqueles que caíram, mas bondade para com você, desde que permaneça na bondade dele. De outra forma, você também será cortado.
23 O Israel rajoho Keriso bogo mae uehorovarueje. Röhu ë mu sisëho vuonugoꞌi Keriso mae uehorovëꞌoho God-ro ë aribövioho tariöꞌöjëvadoho ujuohoromo röhu maho sionore bimuvëvoꞌëꞌe ëhi jiëꞌe mu vaeꞌiröhoho God hu eni jiëꞌëro.
23 E quanto a eles, se não continuarem na incredulidade, serão enxertados, pois Deus é capaz de enxertá-los outra vez.
24 Ëhesi bëhoho saꞌa gö rajo ae javajoho ja jeꞌore ijoho vaꞌëne javadeje. Ëhi javamu röhu God-ro ja jeꞌore ijo adoho vaꞌëne tariojavoromo amore ijo gemuore bimuvavadeje. Ëhi jiëꞌe anojiꞌe muoho vaejëꞌëro ëhuꞌëro noro biririvo avohoromo uvarueje: God-hu Israel rajo ë amore ijo ado tarivoromo roriꞌo bahijadoho ujuoho sionore bimuvëvanovëꞌoho ëho ma-samae jioꞌaꞌajëjo.
24 Afinal de contas, se você foi cortado de uma oliveira brava por natureza e, de maneira antinatural, foi enxertado numa oliveira cultivada, quanto mais serão enxertados os ramos naturais em sua própria oliveira?
25 Aganomë ave jöho urimëꞌi God-hu gurihijadoho avevejöꞌoho röjahuijëꞌeje. Ëjöho na nege jemëro avoho gaꞌirarijego jemëro jemesi sivue uehorovoromo uvojöëni: Nosi simanoho mabëhëro javuëꞌëro mae raromarue höjo. Ëjöho na majëhiꞌiëꞌe. Israel rajo a ioroꞌiorohuro hiaꞌe biririꞌövaroho bogo ioroꞌioremuoho ëhioho jëvobe vaꞌi hujeji saꞌa ioroꞌioro raje ae ahoꞌobëhe God-arinö rueruomoꞌiramu evare barëꞌëꞌe.
25 Irmãos, não quero que ignorem este mistério, para que não se tornem presunçosos: Israel experimentou um endurecimento em parte, até que chegasse a plenitude dos gentios.
26 Saꞌa ioroꞌioro rajohuro rueruomoꞌiramu evare Israel rajoho ae ahoꞌobëhe sisëre jëvajoho God-ro baejëvoromo maro bamëvoꞌëꞌe. God-hu Israel rajo baejëvoromo mare bamëvoꞌiröhe jöho God-are surire ëhi gemuoho jajivoromo uvëꞌeje: Bada God-ro uvajëjo:
26 E assim todo o Israel será salvo, como está escrito: "Virá de Sião o redentor que desviará de Jacó a impiedade.
27 Jabesi sisë uꞌovëhoꞌirode majare evare ëhi jiëꞌe ioroꞌioremu jioröhe jögoroho naro bojëmiꞌejöjo.
27 E esta é a minha aliança com eles quando eu remover os seus pecados".
28 Israel rajehu Keriso-are jö ma bijönimaruohuro ëhuro jabu roriꞌo tario rëmaje aribövie jëve ë hesi bëhoho God-ro saꞌa ioroꞌioro rajoho ajëmiꞌi nimëꞌëro. Aꞌi God-hu Israel rajo nimoromo baejëvadohuro ëhuro jabumë God-hu huë baejëvaje aribövie jëve ë hesi bëhoho God-ro Israel rajo jabesi hijo mionoꞌo jabesi ujoho ajëmiꞌi uvëꞌëro jiëꞌëro.
28 Quanto ao evangelho, eles são inimigos por causa de vocês; mas quanto à eleição, são amados por causa dos patriarcas,
29 Ëhesi bëhoho God-hu di aribövi hesinö jioruomoröhego uëromo hesi mu ma suvuoro bojëmijëꞌoho huro bogo jö göho uehorovoꞌi ëhi gemuoho uehorovëvobe vaꞌëꞌe. Ëhuni Israel rajoho bogo vuonugavuoꞌëꞌe.
29 pois os dons e o chamado de Deus são irrevogáveis.
30 Urimoroho saꞌa ioroꞌioro rajoho jemëro God-are jöho bogo ejahonövarijeje. Bogo ejahamu God-ro gavëꞌëro röhu jaruvoho gavade Israel rajohuro hesi jöho bogo ejahamu gëgorovo huotorovoromo saꞌa ioroꞌioro rajo jemesi jöëni vavaenimëꞌeje.
30 Assim como vocês, que antes eram desobedientes a Deus mas agora receberam misericórdia, graças à desobediência deles,
31 God-ro saꞌa ioroꞌioro rajoho jemëni vavaenimoromo ajëmijëꞌëro Jew rajehu avevejöꞌe God-are jö bogo ejaharuoho ijonö God-ro jabesi jöëni ëhuꞌo vavaenimoꞌiramu maro jëvoꞌëꞌe.
31 assim também agora eles se tornaram desobedientes, a fim de que também recebam agora misericórdia, graças à misericórdia de Deus para com vocês.
32 God-ro ae ahoꞌo jögoru ahoꞌiröhe hesi darugo uhure ramuëꞌeje ëhuro ijonö ae ahoꞌobëhe no huë baejavuoꞌiröhëro.
32 Pois Deus colocou todos sob a desobediência, para exercer misericórdia para com todos.
33 Asëꞌe God-are huë maho bogo biseꞌo vaduꞌohoje. Hesi simano maho nuni aji maho börömo maeje. Huhu uehoro mae baejaje hesi bëhoho rahuro birohoꞌibejo. Huhu diehi ëꞌaje öroho rahuro gaꞌibejo.
33 Ó profundidade da riqueza da sabedoria e do conhecimento de Deus! Quão insondáveis são os seus juízos, e inescrutáveis os seus caminhos!
34 God-are surire jöho ëhi gemuoho jajivoromo uvëꞌeje:
34 "Quem conheceu a mente do Senhor? Ou quem foi seu conselheiro? "
35 Raro suvuoroho bojamijëꞌëro ëhuꞌëro
35 "Quem primeiro lhe deu, para que ele o recompense? "
36 Ëhesi bëhoho God-ro bövioho biseꞌoho hesiremu javuoröhego avohavuëꞌëro huro döre hiromo ahoꞌobëhe muebejavuajeje. Ëhuni hesi ihoho gemu rajahiemu rajahibe vaꞌejo. Iae mae.
36 Pois dele, por ele e para ele são todas as coisas. A ele seja a glória para sempre! Amém.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Romanos 11, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.