Lucas 7

Ozolotepec Zapotec NT (ZAO_TBL) vs ARC

Sair da comparação
ARC Almeida Revista e Corrigida 2009
1 Leettsa ngwalo mni Jesús lo re men, tsa nda Jesús yez Capernaúm.
1 E, depois de concluir todos esses discursos perante o povo, entrou em Cafarnaum.
2 Ne yeza nzo thib zha Roma, kuu nak thib soldad kuu nabee lo thib gayoo soldad, ne lee zhaʼa nap thib mos kuu kwathoz nke leettsoo zha, kuu ne ndak ne mer gath.
2 E o servo de um certo centurião, a quem este muito estimava, estava doente e moribundo.
3 Ne leettsa mbin soldad kuu nabee lo thib gayoo soldad re kuu mtsow Jesús, tsa mtaal soldad chop tson zha bye zha Israel, tsa yachez zha Jesús, tsa tegwe Jesús mos zha.
3 E, quando ouviu falar de Jesus, enviou-lhe uns anciãos dos judeus, rogando-lhe que viesse curar o seu servo.
4 Ne leettsa mzin re zhaʼa lo Jesús, tsa mnaab zha lo Jesús ne nzhab zha: ―Ndoblo tsowa ayud soldad kuu nabee lo thib gayoo soldad,
4 E, chegando eles junto de Jesus, rogaram-lhe muito, dizendo: É digno de que lhe concedas isso.
5 tak kwathoz nke leettsoo zha re tawlazaa, ne mdexkwaa zha thib ta nkaltaaʼaa nteedaa xkiiz Diox.
5 Porque ama a nossa nação e ele mesmo nos edificou a sinagoga.
6 Tsa lee Jesús mndeke dits re zhaʼa, per leettsa mera tsin re zha liz soldad kuu nabee lo thib gayoo soldad, tsa lee soldad kuu nabee lo thib gayoo soldad, mtaal zha chop tson amig zha nzhab lo Jesús: ―Zha Nabee,tsowta xgab taba leen lizʼn, tak thitanax ndoblot nay,
6 E foi Jesus com eles; mas, quando já estava perto da casa, enviou-lhe o centurião uns amigos, dizendo-lhe: Senhor, não te incomodes, porque não sou digno de que entres debaixo do meu telhado;
7 kona neeka myaltʼn gakwaan na lu. Beeta nabee tsa lee mos da gwe.
7 e, por isso, nem ainda me julguei digno de ir ter contigo; dize, porém, uma palavra, e o meu criado sarará.
8 Tak noga na napʼn zha kuu nabee lon, ne tataga, napʼn soldad kuu nabeen lo. Leettsa mbezʼn lo thib zha: “Gwa” ne nda zha, ne leettsa mbezʼn lo tedib zha: “De”, ne nyaad zha, ne leettsa nabeen lo mos da tsow mos thib kwaa, ntsow zhay.
8 Porque também eu sou homem sujeito à autoridade, e tenho soldados sob o meu poder, e digo a este: vai; e ele vai; e a outro: vem; e ele vem; e ao meu servo: faze isto; e ele o faz.
9 Kwathoz mzegey leettsoo Jesús or mbin Jesús kona, ne mwii Jesús lo re zha kuu ndeke dits Jesús, ne nzhab Jesús: ―Wlipaa na nin lo goo, ¡neeka thib tawlazaa nyelaazt Diox taxal mbyi ree!
9 E, ouvindo isso, Jesus maravilhou-se dele e, voltando-se, disse à multidão que o seguia: Digo-vos
10 Ne leettsa mretab re zha kuu mtaal soldad lo Jesús, liz soldad kuu nabee lo thib gayoo soldad, lee mos soldad kuu nabeeʼa mgweʼa.
10 E, voltando para casa os que foram enviados, acharam são o servo enfermo.
11 Bluz leettsa ngwalo mriid re koree, tsa lee Jesús kon re zha kuu ngeteed lo Jesús nda yez kuu le Naín. Ne kwaro men mndeke dits Jesús.
11 E aconteceu, pouco depois, ir ele à cidade chamada Naim, e com ele iam muitos dos seus discípulos e uma grande multidão.
12 Per or ndetsin gaxa re zha yeza, tsa mwii re zha, kwaro men yeza nda ndakaats thib thebol, ne thita zha kuu ngutha lo xnaa zha, ne byud xnaa zha.
12 E, quando chegou perto da porta da cidade, eis que levavam um defunto, filho único de sua mãe, que era viúva; e com ela ia uma grande multidão da cidade.
13 Tsa mwii Zha Nabee lo xnaa thebol, ne mlat leettsoo Zha Nabee mne xnaa thebol, tsa nzhab Jesús lo ngot: ―Gonnta.
13 E, vendo-a, o Senhor moveu-se de íntima compaixão por ela e disse-lhe: Não chores.
14 Ne ora mbig Jesús gax cho kaj, ne lee re zha kuu ndano kaj mlet, tsa lee Jesús mdiinn cho kaj, ne nzhab Jesús lo zha kuu ngutha: ―Mndyeen, loʼa nin: ¡Gwache!
14 E, chegando-se, tocou o esquife (e os que o levavam pararam) e disse: Jovem, eu te digo: Levanta-te.
15 Tsa lee zha kuu ngutha, cha mndob ne mndelo mndediz, ne lee Jesús mzhen yaa zha ne mteli zha, ne mndaa Jesús zha lo xnaa zha.
15 E o defunto assentou-se e começou a falar. E entregou-o à sua mãe.
16 Ne kwathoz mzeb re men mwii re men kuu ngok, ne mndelo zha mbil zha lo Diox, ne nzhab zha: ―Thib profet kuu kwathoz nataak mzin loʼaa nzhee nal. Noga nzhab re zha: ―Diox ndyaad tsow ayud re tawlazaa.
16 E de todos se apoderou o temor, e glorificavam a Deus, dizendo: Um grande profeta se levantou entre nós, e Deus visitou o seu povo.
17 Ne dita yezlyu Judea mbin re men kuu mtsow Jesús, ne noga tedib net re zha kuu nzo yezlyu gax mbin re koree.
17 E correu dele esta fama por toda a Judeia e por toda a terra circunvizinha.
18 Reta kona mbin Juan, tak lee re zha kuu ngeteed lo Juan nzhabe lo Juan. Tsa mrez Juan chop zha kuu ngeteed lo Juan,
18 E os discípulos de João anunciaram-lhe todas essas coisas.
19 ne mtaal Juan zha yanaabdiz zha lo Jesús, tsa naa chu lee Jesús nak Zha Kuu Mtaal Diox Nabee, o chu leet zhay, par kwet zha yaad tedib zha.
19 E João, chamando dois dos seus discípulos, enviou- os a Jesus, dizendo: És tu aquele que havia de vir ou esperamos outro?
20 Tsa lee rop zha kuu mtaal Juan mbig lo Jesús, ne nzhab: ―Juan kuu ntsowleyy re men, mtaal nee tsa naabdiz nee loʼa, “¿naa chu lu nak Zha Kuu Mtaal Diox Nabee o chu tebet nee tedib zha?”
20 E, quando aqueles homens chegaram junto dele, disseram: João Batista enviou-nos a perguntar-te: És tu aquele que havia de vir ou esperamos outro?
21 Ne leeka ora mtegwe Jesús kwathoz men lo relota yiz, noga mloo Jesús re mbi fyer kuu nzo leettsoo re men kuu nteti re men, ne noga mtsow Jesús mzhaal ngutlo re syeg.
21 E, na mesma hora, curou muitos de enfermidades, e males, e espíritos maus; e deu vista a muitos cegos.
22 Tsaraa mkab Jesús lo rop zha kuu mtaal Juan, ne nzhab Jesús: ―Tyee goo ne guz goo re kuu mwii goo ne re kuu mbin goo lo Juan. Guz goo lo Juan lee ngutlo re syeg nzhaal, lee re zha mthans nde, lee re zha kuu ndak yiz kuu ndezhoz ngwe, lee re zha kuu nakwee nzhaal nza, lee zha nguth ndroban, ne lee lo re zha prob ndaa zha kwent Diiz Chul chaan Diox.
22 Respondendo, então, Jesus, disse-lhes: Ide e anunciai a João o que tendes visto e ouvido: os cegos veem, os coxos andam, os leprosos são purificados, os surdos ouvem, os mortos ressuscitam e aos pobres anuncia-se o evangelho.
23 ¡Wen nda re zha kuu nzhagt chop xgab, tak nyelaaz zha na!
23 E bem-aventurado aquele que em mim se não escandalizar.
24 Or lee rop zha kuu mtaal Juan mbi lo Jesús, tsa lee Jesús mndelo mndaa kwent chaan Juan lo re men, ne nzhab Jesús: ―Leettsa ngwa goo yubiz, ¿kwan ngwatwii goo? ¿Chu lo thib nith kuu nkwin mbi ngwatwii goo?
24 E, tendo-se retirado os mensageiros de João, começou a dizer à multidão acerca de João: Que saístes a ver no deserto? Uma cana abalada pelo vento?
25 Ne os nagte tata, ¿cho lo ngwatwii goo tsa? ¿Chu ngwa goo ngwatwii goo lo thib zha kuu nzhok lar wen? Wen ne goo lee re zha kuu nzhok lar wen ne re zha kuu ntsow kuu nlaaz, nak re zha kuu nzo liz rey.
25 Mas que saístes a ver? Um homem trajado de vestes delicadas? Eis que os que andam com vestes preciosas e em delícias estão nos paços reais.
26 Mbay, ¿kwan mroo goo ngwatwii goo tsa? ¿Chu ngwatwii goo lo thib profet? Wlipaa na nin, lee Juan nak thib zha kuu mas nataak nake thib re profet kuu ngoo ndala.
26 Mas que saístes a ver? Um profeta? Sim, vos digo, e muito mais do que profeta.
27 Juan nak zha kuu ndaa xkeets Diox kwent, ta nzhab:
27 Este é aquele de quem está escrito: Eis que envio o meu anjo diante da tua face, o qual preparará diante de ti o teu caminho.
28 ’Per lee na ni lo goo, neeka thib zha ngok nataagt taxal Juan. Per tegal tata nake lee zha kuu nataagt ta nabee Diox, zhaʼa nak zha kuu mas nataak nake Juan.
28 E eu vos digo que, entre os nascidos de mulheres, não há maior profeta do que João Batista; mas o menor no Reino de Deus é maior do que ele.
29 Leettsa mbin reta men kona, noga re zha kuu ntsow kobral temi chaan yezlyu kuu nzhax lo zha Roma mbine, tsa reta zha kuu ngokleyy lo Juan, nzhab zha: “Nali nak Diox”.
29 E todo o povo que o ouviu e os publicanos, tendo sido batizados com o batismo de João, justificaram a Deus.
30 Per lee re fariseo ne re maestr kuu nloo xkiiz Diox, ngokleyyt zha lo Juan, ta mod mkayaat zha kuu nap Diox par re zha.
30 Mas os fariseus e os doutores da lei rejeitaram o conselho de Deus contra si mesmos, não tendo sido batizados por ele.
31 Tsa lee Jesús nzhab: ―Nal nin lo goo naa xa nzhak re men tyemp ree ne xa nak zha.
31 E disse o Senhor: A quem, pois, compararei os homens desta geração, e a quem são semelhantes?
32 Lee re men nzhak taxal re ndyeen bzhizh, kuu nzi nke byith lo xbi, kuu mbez lo altaa: “Naley mbil nee flaut, per mkanit goo, mbilga nee nabil ne mbinnt goo”.
32 São semelhantes aos meninos que, assentados nas praças, clamam uns aos outros e dizem: Nós vos tocamos flauta, e não dançastes; cantamos lamentações, e não chorastes.
33 Tbaa nin, tak leettsa myaad Juan kuu mtsowleyy, ndowt Juan pan neeka ngwiit Juan xit ub, tsa nzhab goo: “Mbi fyer nzo leettsoo Juan”.
33 Porque veio João Batista, que não comia pão nem bebia vinho, e dizeis: Tem demônio.
34 ’Lee nal ndyal na, Kuu Mzin Ngok Men, nzhowʼn ne nzhuun reta kwaa, tsa mbez goo, lee na nak thib zha kuu kwathoz nzhowcho ne kwathoz nzhuu xit ub, noga mbez goo, nakʼn zha kuu nzaal leettsoo, kon re zha kuu ntsow kobral temi chaan yezlyu kuu nzhax lo zha Roma, ne noga mbez goo, nakʼn zha kuu nzaal leettsoo kon re zha kuu ntsow kuu went.
34 Veio o Filho do Homem, que come e bebe, e dizeis: Eis aí um homem comilão e bebedor de vinho, amigo dos publicanos e dos pecadores.
35 Per lee zha kuu nap yalnzhaak chaan Diox, por re kuu ntsow zha nabee lee zha nap yalnzhaak.
35 Mas a sabedoria é justificada por todos os seus filhos.
36 Tsa lee thib fariseo kuu le Simún mndeno Jesús lize, tsa wu Jesús kon lee zha. Ne leettsa ngeyow zha,
36 E rogou-lhe um dos fariseus que comesse com ele; e, entrando em casa do fariseu, assentou-se à mesa.
37 tsa lee thib ngot kuu nzo yeza, kuu ndab kwathoz falt ngwa lo Jesús, tak mbin ngot lee Jesús ngeyow liz fariseo, ne ngwano ngot thib bot kuu natexkwaa kon thib ke kuu le alabastr, kuu tseta nzo perfum kuu kwathoz wen ndetsi.
37 E eis que uma mulher da cidade, uma pecadora, sabendo que ele estava à mesa em casa do fariseu, levou um vaso de alabastro com unguento.
38 Ne mndelo ngot mbinn ngot xann nii Jesús, ne leeka kon nit kuu nzhonn ngot mtenit ngot nii Jesús, ne mtekwiiz ngot nii Jesús kon yitsek ngot, ne mtselo ngot nii Jesús, tsaraa mdaab ngot perfum nii Jesús.
38 E, estando por detrás, aos seus pés, chorando, começou a regar-lhe os pés com lágrimas, e enxugava-lhos com os cabelos da sua cabeça e beijava-lhe os pés, e ungia-lhos com o unguento.
39 Ne ora lee fariseo kuu mndeno Jesús lize, mwii kuu mtsow ngota, tsa mnda leettsoo zha: “Os lee mbyi ree nak thib profet, teyeen mbyi naa cho men kuu ngediinn cho mbyi, tak thib ngot kuu ntsow kuu went nak ngot baa”.
39 Quando isso viu o fariseu que o tinha convidado, falava consigo, dizendo: Se este fora profeta, bem saberia quem e qual é a mulher que lhe tocou, pois é uma pecadora.
40 Tsa lee Jesús nzhab lo fariseo: ―Simún, nlazʼn nin thib kwaa loʼa. Tsa lee fariseo mkab, ne nzhab: ―Ne, naa kwan nlaaza neʼa maestr.
40 E, respondendo, Jesus disse-lhe: Simão, uma coisa tenho a dizer-te. E ele disse: Dize-a, Mestre.
41 Tsa lee Jesús nzhab: ―Nal tan thib kwent loʼa. Thib welt ngoo chop zha kuu mdinn temi lo thib zha. Thib zha mdinn gaay gayoo temi plat; lee tedib zha mdinn chop galbtsii temi plat.
41 Um certo credor tinha dois devedores; um devia-
42 Ne napt rop zha temi par kix zha lo zha kuu mtseche temi lo zha, tsa lee zha kuu mtseche temi lo rop zha, mtsow perdon temi kuu ndab rop zha. Per nal naabdizʼn loʼa Simún: Lo rop zhaʼa, ¿cho zha masraa ke leettsoo zha kuu mtseche temi?
42 E, não tendo eles com que pagar, perdoou-lhes a ambos. Dize, pois: qual deles o amará mais?
43 Tsa lee Simún mkab, ne nzhab: ―Ndakʼn zha kuu mdinn masraa temiʼa, masraa ke leettsoo zha. Tsa lee Jesús nzhab lo Simún: ―Wen mkaba.
43 E Simão, respondendo, disse: Tenho para mim que é aquele a quem mais perdoou. E ele lhe disse: Julgaste bem.
44 Tsa lee Jesús mwii lo ngota, ne nzhab Jesús lo Simún: ―¿Chu ngwiiʼa ngot ree? Leettsa mndaabʼn liza mndaata nit gateechʼn niin, per lee ngot ree mteech niin kon nit kuu mbinn ngot, ne mtekwiiz ngot niin kon yitsek ngot.
44 E, voltando-se para a mulher, disse a Simão: Vês tu esta mulher? Entrei em tua casa, e não me deste água para os pés; mas esta regou-me os pés com lágrimas e mos enxugou com os seus cabelos.
45 Leettsa mndaabʼn leen liza, neeka mtselota lon, per lee ngot ree, lo lal mzin ngot ne asta nal ngetselo ngot niin.
45 Não me deste ósculo, mas esta, desde que entrou, não tem cessado de me beijar os pés.
46 Ne neeka aseyt mdaabta yekʼn, per ngot ree si mdaab perfum nin.
46 Não me ungiste a cabeça com óleo, mas esta ungiu-me os pés com unguento.
47 Kona nin loʼa, lee reta falt chaan ngot ree mtuyya nay, tak kwathoz mke leettsoo ngotʼn. Per lee zha kuu lutta nke leettsoo na, lutta falt chaan zha tuyʼn.
47 Por isso, te digo que os seus muitos pecados
48 Tsa nzhab Jesús lo ngot: ―Reta falt chaana mtuyya na.
48 E disse a ela: Os teus pecados
49 Tsa lee re zha kuu nzi tya, mnda leettsoo re zha ne nzhab zha: ―¿Cho nak mbyi ree? ¿Chebee ndak mbyi tak tuyy mbyi falt?
49 E os que estavam à mesa começaram a dizer entre si: Quem é este, que até perdoa pecados?
50 Tsa lee Jesús nzhab lo ngota: ―Tak nyelaaza na, kona mtuyʼn reta falta, tyee ne wen bloo leettsooʼa.
50 E disse à mulher: A tua fé te salvou; vai-te em paz.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 7, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.