Mateus 19
Umbu-Ungu No Penge NT (UBU_NOP) vs NTLH
1 Yesusini aku sipe unguma nimbe pora sipelie nirimumuni, kolea Gallilli disiriki mundupe kelepa kolea Judia disiriki pupe no Jodane lumbilipe nekendo purumu.
1 Depois de dizer isso, Jesus saiu da Galileia e foi para a região da Judeia que fica no lado leste do rio Jordão.
2 Kanu kinie yambo aisili yu lombili oringi kinie yuni kuru torumu yamboma tepa konde lirimu.
2 Uma grande multidão o seguiu, e ali ele curou os doentes.
3 Parisi ye mare* yu molorumuna ongo ‘Yu nambolka nimbenje? Nimbe kenjimbenje manda manjipu piliemili.’ ningu** yu walsiku pilkulie ningindu: “Ye tene yu yuyu pilipelie yunge ambomo “Kamu pui.” nimbé kinie kapola temba molo aku temba kinie ungu mane te pulue tombaye?” niringi.
3 Alguns fariseus chegaram perto dele e, querendo conseguir alguma prova contra ele, perguntaram: — Será que pela nossa
4 Yuni anju pundu topa nimbendo: “Pulu Yemone ungu nirimu yunge bokuna molemo mele kanoko kambu na tongiye?
4 Jesus respondeu:
5 nimbendo:nirimu kanumu na pilíngiye?
5 E Deus disse: “Por isso o homem deixa o seu pai e a sua mãe para se unir com a sua mulher, e os dois se tornam uma só pessoa.”
6 Pulu Yemone aku sipe nirimuna ye te ambo te limo kinie kangi telumu mele molembelena elte altoko talo mele na molembele, elte yambo telumu mele molembele. Yambo telumu molembele kene Pulu Yemone ambo ye talo ‘Telumu molangili.’ nilimo ambo yetolo yambo tene liku lupe lupe na mundengi. Aku tengi liemo kapola na temba.” nirimu.
6 Assim já não são duas pessoas, mas uma só. Portanto, que ninguém separe o que Deus uniu.
7 Aku sipe nirimu kinie enene ningindu: “Aku liemo Mosisini ungu mane te sirimu mele nambemuna sirimuye? Mosisini nimbendo:nirimu kanumu.”* niringi.
7 Os fariseus perguntaram: — Nesse caso, por que é que Moisés permitiu ao homem mandar a sua esposa embora se der a ela um documento de divórcio?
8 Yesusini nimbendo: “Mosisini sike aku sipe nirimu nakolo ene kara puku Pulu Yemone ambo yetolo kapola kapola molongele mele ungu mane sirimumu liku su siku na piliringine yuni “Aku teangi.” nirimu. Nakolo ou pulu pulu, ⸤Pulu Yemone melema kokele tepa mimi terimu kinie⸥, ungu mane aku sipe te na perimu kene
8 Jesus respondeu:
9 nane ene i sipu nimbu sikiru: Ye tene yunge ou limo ambomo makoropa “Kamu pui.” nimbelie kelepa ambo te limo kinie aku yemone wa ulu kerinele telemo. Yemonga ambomone ye te kinie wa ulu kerinele temu liemo manda topa makoromba. We molo. (“Pui.” nimbe makorolemo ambomo pe ye tene yu limo kinie kanu yemo kepe wa ulu kerinele telemola.)”* nikiru.” nirimu.
9 Portanto, eu afirmo a vocês o seguinte: o homem que mandar a sua esposa embora, a não ser em caso de adultério, se tornará adúltero se casar com outra mulher.
10 ⸤Yuni aku nirimu kinie pilkulie⸥ yu lombili andoli yemane yundu ningindu: “Ye tene ambo limo kinie nuni nikinu mele aku siku molongele mele ungu mane te pelemo liemo ye te ambo na lilkenje papu.” niringi.
10 Os discípulos de Jesus disseram: — Se é esta a situação entre o homem e a sua esposa, então é melhor não casar.
11 Nakolo Yesusini pundu topa nimbendo: “I ungu ⸤mane sikirumu⸥ yambomane pali manda na pilku lingí. ⸤Pulu Yemone⸥ mako topa tondoloma simbe yamboma mindi manda ⸤amboma ye na puku yema ambo na liku⸥ tenge.
11 Jesus respondeu:
12 Ye mare anupilini melemele kinie amboma kinie teluna tapu toko peko ulu kerime tenge enge te na pelemo. Ye mare ‘Amboma kinie teluna na peangi.’ ningu enenga láka tonjilimele.* Marene eneno ‘Ye nomi kingi Pulu Yemonga yema molopo yunge kongonoma manjipu tenjemili.’ ningu ene eneno mi lelko ambo na limele. I ungumu yambo pilku lingí yamboma piliengi!” nirimu.**
12 Pois há razões diferentes que tornam alguns homens incapazes para o casamento: uns, porque nasceram assim; outros, porque foram castrados; e outros ainda não casam por causa do
13 Kanu kinie yambomane enenga ambolangoma ‘Yesusi yunge kimuni ambolopa Pulu Yemo kinie enenga mawa tenjipili.’ ningu yu molorumuna mengo oringi. Nakolo yu lombili andolimene iri toko ⸤“Naa mengo wai.”⸥ niringi.
13 Depois disso, algumas pessoas levaram as suas crianças para Jesus pôr as mãos sobre elas e orar, mas os discípulos repreenderam as pessoas que fizeram isso.
14 ⸤“Molo.” niringi kinie⸥ kanopalie Yesusini nimbendo: “Pulu Yemo ye nomi kingimu molopa nokolemo yambo talape* akumu i ambolangoma mele molemele yamboma enenga yambo talapemo kene enene i ambolangoma na moliona wangi pipi siku “Molo.” na niei.” nirimu.
14 Aí ele disse:
15 Aku nimbelie yuni ambolangoma ⸤kondo kolopa⸥ yunge kimuni ene telu telu nimbe ambolopalie kanu koleana mundupe kelepa purumu.
15 Então Jesus pôs as mãos sobre elas e foi embora.
16 Walse ye te Yesusi molorumuna omba yundu walsipe pilipelie nimbendo: “Ungu Mane Silimu, na nambolka ulu peangamo tembo kinie konde molopa konjipe mindi puli ulu pulumu limbuye?” nirimu.*
16 Certa vez um homem chegou perto de Jesus e perguntou: — Mestre, o que devo fazer de bom para conseguir a vida eterna?
17 Yesusini yundu nimbendo: “Nuni na nambemuna ulu peangamondo walsiku pilkinuye? Yambo telu mindi peanga molemo. Nuni ‘konde molopo konjipu mindi puli ulu pulumu limbu.’ konopu lenu liemo ⸤Pulu Yemonga⸥ ungu mane ⸤Mosisini yando nimbe sirimuma⸥ tenge panjiku teko molani.” nirimu.
17 Jesus respondeu:
18 Yemone walsipelie nimbendo: “Aku ungu manemanga temando nikinuye?” nimbe walsirimu kinie Yesusini pundu topa nimbendo: “ “Yambo toko na konjengi.” nimbe,
18 — Que mandamentos? — perguntou ele. Jesus respondeu:
19 “Aminieli lanieli kinie teko konjiku,ungu mane akuma sirimu pelemo kanumu.” nirimu.
19 respeite o seu pai e a sua mãe e ame os outros como você ama a você mesmo.”
20 Aku nirimu kinie pilipelie kanu kango yemone nimbendo: “Na kanu ungu manema pali pilipu lipu tepo molio. Pe kinié nambolka uluri olandopa teamboye?” nimbe walsirimu.
20 — Eu tenho obedecido a todos esses mandamentos! — respondeu o moço. — O que mais me falta fazer?
21 Yesusini yundu pundu topa nimbendo: “Nu ‘kamu ye sumbi nilimu* molambo.’ konopu lenu liemo nu puku nunge mele nosilinoma pali kou mone lipukulie, kou mone linime yambo koropama moke teko sikulie na lombili oi.” nirimu. “Nunge ⸤mana⸥ melema aku teni kinie mulu koleana nunge mele aisili lemba.” nirimu.**
21 Jesus respondeu:
22 Kanu kango yemo mele paa aisili nosirimuna Yesusini yundu aku nirimu kinie pilipelie yu konopu keri panjilipe anju purumu.
22 Quando o moço ouviu isso, foi embora triste, pois era muito rico.
23 ⸤Aku terimuna kanopalie⸥ Yesusini yu lombili andolimendo nimbendo: “Pulu Yemo ye nomi kingi molopa nokolemo koleana suku pungindu yambo kamakoma paa mindili siku suku pungí.
23 Jesus então disse aos discípulos:
24 Enendo altopo nikiru: Kongi kemele ⸤kongi paa aili te* nakolo⸥ kale suru toline suku pumbendo mindili kanga mele sipelie pumbe. Nakolo yambo kamakoma Pulu Yemo ye nomi kingi molopa nokolemo koleana** suku pungindu mindili paa aili mele siku pungí.” nirimu.
24 E digo ainda que é mais difícil um rico entrar no Reino de Deus do que um camelo passar pelo fundo de uma agulha.
25 Aku nirimu kinie pilkulie yu lombili andolime paa mini wale munduku suru ningulie anju yando ungu mele tekolie ningindu: “Aku liemo mindili nolemelka aulkena nae manda wendo pupe, molopo konjimulu aulkena pumbeye?* Te molonje.” niringi.
25 Quando ouviram isso, os discípulos ficaram muito admirados e perguntavam: — Então, quem é que pode se salvar?
26 Yesusini ene nemo nemo nimbe kanopalie nimbendo: “Sike yamboma eneno manda molo nakolo Pulu Yemone manda tenjimbe. Pulu Yemo yuni uluma pali kapola telemo. Ulu te yuni manda na temba te molo.”* nirimu.
26 Jesus olhou para eles e respondeu:
27 Yuni aku nirimu kinie pilipelie Pitane yundu nimbendo: “⸤Pe olio kinie nambolka uluri wendo ombáye?⸥ Olio olionga melema pali mundupu kelepo nu lombili purumulu pulimolo kene mele nambolka melema limulúye?” nirimu.
27 Aí Pedro disse: — Veja! Nós deixamos tudo e seguimos o senhor. O que é que nós vamos ganhar?
28 Yesusini nimbendo: “Nane enendo paa sike nimbu sikirumu: Pe ⸤Pulu Yemone⸥ melema pali ‘konde pupili.’ nimbé kinie Manie Omba Mana Ye Au Lerimu Yemo yunge ye nomi kingi polo pa tondolo teline molopa yamboma nokomba kinie, ene na lombili andolemele yema pea ye nomi kingi polo rureponga molkolie ningímuni, Isirele yambo talape rurepo* nokonge.**
28 Jesus respondeu:
29 Yambo na konopu monjiku nanga kongono tenjingindu enenga ulkema, angenupili, kemulupili, anupili, lapali, ambolangoma, koleama, akuma munduku keleringi yamboma pali, ya mana paa olandopa mele aisili likulie, konde molko konjiku mindi puli ulu pulumu lingíla.*
29 E todos os que, por minha causa, deixarem casas, irmãos, irmãs, pai, mãe, filhos ou terras receberão cem vezes mais e também a vida eterna.
30 Nakolo kinié aili molemele yambomanga aisili pe ⸤Pulu Yemo ye nomi kingi molopa nokomba koleana⸥ yambo koropama molonge; kinié koropa pupili molemele yamboma pe yambo ailime molonge.” ⸤nimbe Yesusini nirimu.⸥*
30 Muitos que agora são os primeiros serão os últimos, e muitos que agora são os últimos serão os primeiros.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 19, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.