Mateus 19
Umbu-Ungu No Penge NT (UBU_NOP) vs ARA
1 Yesusini aku sipe unguma nimbe pora sipelie nirimumuni, kolea Gallilli disiriki mundupe kelepa kolea Judia disiriki pupe no Jodane lumbilipe nekendo purumu.
1 E aconteceu que, concluindo Jesus estas palavras, deixou a Galileia e foi para o território da Judeia, além do Jordão.
2 Kanu kinie yambo aisili yu lombili oringi kinie yuni kuru torumu yamboma tepa konde lirimu.
2 Seguiram-no muitas multidões, e curou-as ali.
3 Parisi ye mare* yu molorumuna ongo ‘Yu nambolka nimbenje? Nimbe kenjimbenje manda manjipu piliemili.’ ningu** yu walsiku pilkulie ningindu: “Ye tene yu yuyu pilipelie yunge ambomo “Kamu pui.” nimbé kinie kapola temba molo aku temba kinie ungu mane te pulue tombaye?” niringi.
3 Vieram a ele alguns fariseus e o experimentavam, perguntando: É lícito ao marido repudiar a sua mulher por qualquer motivo?
4 Yuni anju pundu topa nimbendo: “Pulu Yemone ungu nirimu yunge bokuna molemo mele kanoko kambu na tongiye?
4 Então, respondeu ele: Não tendes lido que o Criador, desde o princípio, os fez homem e mulher
5 nimbendo:nirimu kanumu na pilíngiye?
5 e que disse:
6 Pulu Yemone aku sipe nirimuna ye te ambo te limo kinie kangi telumu mele molembelena elte altoko talo mele na molembele, elte yambo telumu mele molembele. Yambo telumu molembele kene Pulu Yemone ambo ye talo ‘Telumu molangili.’ nilimo ambo yetolo yambo tene liku lupe lupe na mundengi. Aku tengi liemo kapola na temba.” nirimu.
6 De modo que já não são mais dois, porém uma só carne. Portanto, o que Deus ajuntou não o separe o homem.
7 Aku sipe nirimu kinie enene ningindu: “Aku liemo Mosisini ungu mane te sirimu mele nambemuna sirimuye? Mosisini nimbendo:nirimu kanumu.”* niringi.
7 Replicaram-lhe: Por que mandou, então, Moisés dar carta de divórcio e repudiar?
8 Yesusini nimbendo: “Mosisini sike aku sipe nirimu nakolo ene kara puku Pulu Yemone ambo yetolo kapola kapola molongele mele ungu mane sirimumu liku su siku na piliringine yuni “Aku teangi.” nirimu. Nakolo ou pulu pulu, ⸤Pulu Yemone melema kokele tepa mimi terimu kinie⸥, ungu mane aku sipe te na perimu kene
8 Respondeu-lhes Jesus: Por causa da dureza do vosso coração é que Moisés vos permitiu repudiar vossa mulher; entretanto, não foi assim desde o princípio.
9 nane ene i sipu nimbu sikiru: Ye tene yunge ou limo ambomo makoropa “Kamu pui.” nimbelie kelepa ambo te limo kinie aku yemone wa ulu kerinele telemo. Yemonga ambomone ye te kinie wa ulu kerinele temu liemo manda topa makoromba. We molo. (“Pui.” nimbe makorolemo ambomo pe ye tene yu limo kinie kanu yemo kepe wa ulu kerinele telemola.)”* nikiru.” nirimu.
9 Eu, porém, vos digo: quem repudiar sua mulher, não sendo por causa de relações sexuais ilícitas, e casar com outra comete adultério [e o que casar com a repudiada comete adultério].
10 ⸤Yuni aku nirimu kinie pilkulie⸥ yu lombili andoli yemane yundu ningindu: “Ye tene ambo limo kinie nuni nikinu mele aku siku molongele mele ungu mane te pelemo liemo ye te ambo na lilkenje papu.” niringi.
10 Disseram-lhe os discípulos: Se essa é a condição do homem relativamente à sua mulher, não convém casar.
11 Nakolo Yesusini pundu topa nimbendo: “I ungu ⸤mane sikirumu⸥ yambomane pali manda na pilku lingí. ⸤Pulu Yemone⸥ mako topa tondoloma simbe yamboma mindi manda ⸤amboma ye na puku yema ambo na liku⸥ tenge.
11 Jesus, porém, lhes respondeu: Nem todos são aptos para receber este conceito, mas apenas aqueles a quem é dado.
12 Ye mare anupilini melemele kinie amboma kinie teluna tapu toko peko ulu kerime tenge enge te na pelemo. Ye mare ‘Amboma kinie teluna na peangi.’ ningu enenga láka tonjilimele.* Marene eneno ‘Ye nomi kingi Pulu Yemonga yema molopo yunge kongonoma manjipu tenjemili.’ ningu ene eneno mi lelko ambo na limele. I ungumu yambo pilku lingí yamboma piliengi!” nirimu.**
12 Porque há eunucos de nascença; há outros a quem os homens fizeram tais; e há outros que a si mesmos se fizeram eunucos, por causa do reino dos céus. Quem é apto para o admitir admita.
13 Kanu kinie yambomane enenga ambolangoma ‘Yesusi yunge kimuni ambolopa Pulu Yemo kinie enenga mawa tenjipili.’ ningu yu molorumuna mengo oringi. Nakolo yu lombili andolimene iri toko ⸤“Naa mengo wai.”⸥ niringi.
13 Trouxeram-lhe, então, algumas crianças, para que lhes impusesse as mãos e orasse; mas os discípulos os repreendiam.
14 ⸤“Molo.” niringi kinie⸥ kanopalie Yesusini nimbendo: “Pulu Yemo ye nomi kingimu molopa nokolemo yambo talape* akumu i ambolangoma mele molemele yamboma enenga yambo talapemo kene enene i ambolangoma na moliona wangi pipi siku “Molo.” na niei.” nirimu.
14 Jesus, porém, disse: Deixai os pequeninos, não os embaraceis de vir a mim, porque dos tais é o reino dos céus.
15 Aku nimbelie yuni ambolangoma ⸤kondo kolopa⸥ yunge kimuni ene telu telu nimbe ambolopalie kanu koleana mundupe kelepa purumu.
15 E, tendo-lhes imposto as mãos, retirou-se dali.
16 Walse ye te Yesusi molorumuna omba yundu walsipe pilipelie nimbendo: “Ungu Mane Silimu, na nambolka ulu peangamo tembo kinie konde molopa konjipe mindi puli ulu pulumu limbuye?” nirimu.*
16 E eis que alguém, aproximando-se, lhe perguntou: Mestre, que farei eu de bom, para alcançar a vida eterna?
17 Yesusini yundu nimbendo: “Nuni na nambemuna ulu peangamondo walsiku pilkinuye? Yambo telu mindi peanga molemo. Nuni ‘konde molopo konjipu mindi puli ulu pulumu limbu.’ konopu lenu liemo ⸤Pulu Yemonga⸥ ungu mane ⸤Mosisini yando nimbe sirimuma⸥ tenge panjiku teko molani.” nirimu.
17 Respondeu-lhe Jesus: Por que me perguntas acerca do que é bom? Bom só existe um. Se queres, porém, entrar na vida, guarda os mandamentos.
18 Yemone walsipelie nimbendo: “Aku ungu manemanga temando nikinuye?” nimbe walsirimu kinie Yesusini pundu topa nimbendo: “ “Yambo toko na konjengi.” nimbe,
18 E ele lhe perguntou: Quais? Respondeu Jesus: Não matarás, não adulterarás, não furtarás, não dirás falso testemunho;
19 “Aminieli lanieli kinie teko konjiku,ungu mane akuma sirimu pelemo kanumu.” nirimu.
19 honra a teu pai e a tua mãe e amarás o teu próximo como a ti mesmo.
20 Aku nirimu kinie pilipelie kanu kango yemone nimbendo: “Na kanu ungu manema pali pilipu lipu tepo molio. Pe kinié nambolka uluri olandopa teamboye?” nimbe walsirimu.
20 Replicou-lhe o jovem: Tudo isso tenho observado; que me falta ainda?
21 Yesusini yundu pundu topa nimbendo: “Nu ‘kamu ye sumbi nilimu* molambo.’ konopu lenu liemo nu puku nunge mele nosilinoma pali kou mone lipukulie, kou mone linime yambo koropama moke teko sikulie na lombili oi.” nirimu. “Nunge ⸤mana⸥ melema aku teni kinie mulu koleana nunge mele aisili lemba.” nirimu.**
21 Disse-lhe Jesus: Se queres ser perfeito, vai, vende os teus bens, dá aos pobres e terás um tesouro no céu; depois, vem e segue-me.
22 Kanu kango yemo mele paa aisili nosirimuna Yesusini yundu aku nirimu kinie pilipelie yu konopu keri panjilipe anju purumu.
22 Tendo, porém, o jovem ouvido esta palavra, retirou-se triste, por ser dono de muitas propriedades.
23 ⸤Aku terimuna kanopalie⸥ Yesusini yu lombili andolimendo nimbendo: “Pulu Yemo ye nomi kingi molopa nokolemo koleana suku pungindu yambo kamakoma paa mindili siku suku pungí.
23 Então, disse Jesus a seus discípulos: Em verdade vos digo que um rico dificilmente entrará no reino dos céus.
24 Enendo altopo nikiru: Kongi kemele ⸤kongi paa aili te* nakolo⸥ kale suru toline suku pumbendo mindili kanga mele sipelie pumbe. Nakolo yambo kamakoma Pulu Yemo ye nomi kingi molopa nokolemo koleana** suku pungindu mindili paa aili mele siku pungí.” nirimu.
24 E ainda vos digo que é mais fácil passar um camelo pelo fundo de uma agulha do que entrar um rico no reino de Deus.
25 Aku nirimu kinie pilkulie yu lombili andolime paa mini wale munduku suru ningulie anju yando ungu mele tekolie ningindu: “Aku liemo mindili nolemelka aulkena nae manda wendo pupe, molopo konjimulu aulkena pumbeye?* Te molonje.” niringi.
25 Ouvindo isto, os discípulos ficaram grandemente maravilhados e disseram: Sendo assim, quem pode ser salvo?
26 Yesusini ene nemo nemo nimbe kanopalie nimbendo: “Sike yamboma eneno manda molo nakolo Pulu Yemone manda tenjimbe. Pulu Yemo yuni uluma pali kapola telemo. Ulu te yuni manda na temba te molo.”* nirimu.
26 Jesus, fitando neles o olhar, disse-lhes: Isto é impossível aos homens, mas para Deus tudo é possível.
27 Yuni aku nirimu kinie pilipelie Pitane yundu nimbendo: “⸤Pe olio kinie nambolka uluri wendo ombáye?⸥ Olio olionga melema pali mundupu kelepo nu lombili purumulu pulimolo kene mele nambolka melema limulúye?” nirimu.
27 Então, lhe falou Pedro: Eis que nós tudo deixamos e te seguimos; que será, pois, de nós?
28 Yesusini nimbendo: “Nane enendo paa sike nimbu sikirumu: Pe ⸤Pulu Yemone⸥ melema pali ‘konde pupili.’ nimbé kinie Manie Omba Mana Ye Au Lerimu Yemo yunge ye nomi kingi polo pa tondolo teline molopa yamboma nokomba kinie, ene na lombili andolemele yema pea ye nomi kingi polo rureponga molkolie ningímuni, Isirele yambo talape rurepo* nokonge.**
28 Jesus lhes respondeu: Em verdade vos digo que vós, os que me seguistes, quando, na regeneração, o Filho do Homem se assentar no trono da sua glória, também vos assentareis em doze tronos para julgar as doze tribos de Israel.
29 Yambo na konopu monjiku nanga kongono tenjingindu enenga ulkema, angenupili, kemulupili, anupili, lapali, ambolangoma, koleama, akuma munduku keleringi yamboma pali, ya mana paa olandopa mele aisili likulie, konde molko konjiku mindi puli ulu pulumu lingíla.*
29 E todo aquele que tiver deixado casas, ou irmãos, ou irmãs, ou pai, ou mãe [ou mulher], ou filhos, ou campos, por causa do meu nome, receberá muitas vezes mais e herdará a vida eterna.
30 Nakolo kinié aili molemele yambomanga aisili pe ⸤Pulu Yemo ye nomi kingi molopa nokomba koleana⸥ yambo koropama molonge; kinié koropa pupili molemele yamboma pe yambo ailime molonge.” ⸤nimbe Yesusini nirimu.⸥*
30 Porém muitos primeiros serão últimos; e os últimos, primeiros.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 19, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.