1 Timóteo 6
Umbu-Ungu No Penge NT (UBU_NOP) vs NVI
1 ⸤Kirasinge yema molemele⸥ yambo kendemande kongono we tenjili yambomane ‘Enenga kongono nokoli yambo akuma peangama.’ ningu enenga unguma pilku liku, liku ai siku molangi. ⸤‘Kongono nokoli yema kinie ulsukundu molemele yambomane tepo kenjimulú mele kanokolie⸥ Pulu Yemonga imbimu kinie, Kirasinge unguma Pollo kinie ye mare kinie enene mane siringi unguma kinie, ungu taka tonjiku naa niengi.’ ningu aku siku taka lelko kongono teko konjiku molangi.
1 Todos os que estão sob o jugo da escravidão devem considerar seus senhores como dignos de todo o respeito, para que o nome de Deus e o nosso ensino não sejam blasfemados.
2 Kendemande yamboma enenga kongono nokoli yamboma Kirasinge yamboma molemele kinie ‘Ene kinie olio kinie angenupili molemolomonga enenga unguma pilipu naa limulú kinie uluri molo.’ ningu enenga unguma bulu siku kongono sumbi siku naa tenge kinie keri. Aku siku paa naa teangi! ‘Kongono nokoli yamboma olionga angenupilime. Enenga unguma pilipu lipu kongono tepo konjimulú kinie ene molko konjingí.’ ningu enenga kongono ningíme olandopa teko konjengi. Kirasinge yambo naa molemele nokoli yambomanga unguma pilku liku kongono we telemele mele naa teko, olandopa teko konjengi. I nu mane sikiru mele ‘Yamboma paa aku siku teangi.’ ningu tondolo munduku mane sieni.*
2 Os que têm senhores crentes não devem ter por eles menos respeito, pelo fato de serem irmãos; pelo contrário, devem servi-los ainda melhor, porque os que se beneficiam do seu serviço são fiéis e amados. Ensine e recomende essas coisas.
3 Olionga Aili Yesusi Kirasinge* ungu akumu ungu sikema mindi pelemo, kolo toli ungu te naa pelemo; akumu Pulu Yemone olio ‘I siku i siku teko molko konjengi.’ nimbe mane silimo ungumu kinie, kanu unguma ye tene mundupe kelepa ungu te lupe kolo topa mane simu liemo
3 Se alguém ensina falsas doutrinas e não concorda com a sã doutrina de nosso Senhor Jesus Cristo e com o ensino que é segundo a piedade,
4 yu kara pupe yuyu pilimo mele unguma mindi ‘Ungu peanga sikema.’ nimbe kanu unguma mindi konopu monjipe ‘Na pilipe konginjili pelemo yemo molio.’ nimbe pilimo nakolo yu konopu naa pelemo, ungu telu kepe mimi sipe naa pilimo. ‘Konopu siembo.’ nimbe yu ungumanga pulumu yamboma kinie keru kuru lipe kerepali nilimo. Aku sipe telemo ulumane i sipe uluma ‘Yamboma teangi.’ nilimo: Yambo marene anju yando imbi olandopa molemo yamboma kanokolie ene kinie konopu keri panjiku, yamboma kinie irinele teko, yambomanga ungu bulkundu ninjiku, yambo tene ungu te nilimo kinie molo ulu te telemo kinie konopu aisili kimbu siku,
4 é orgulhoso e nada entende. Esse tal mostra um interesse doentio por controvérsias e contendas acerca de palavras, que resultam em inveja, brigas, difamações, suspeitas malignas
5 alieli konopu sumbi sipe naa pelemo yamboma kinie irinele telemele. Aku siku telemele yema ungu sikema konopuna naa pelemo. Enenga konopuni pilkulie, ‘Pulu Yemonga kongono tenjimulú kinie mele aisili lipu kamakoma molomolo.’ konopu lemele.
5 e atritos constantes entre pessoas que têm a mente corrompida e que são privados da verdade, os quais pensam que a piedade é fonte de lucro.
6 Sike Pulu Yemonga kongono tenjimbe yambomo aku sipe tembamonga mele peanga aisili limbe, nakolo akumu i sipe mele: Pulu Yemonga kongono tenjili yambo tene konopuni pilipelie ‘Nane Pulu Yemonga ungumu pilipu tepo molio. Mele nosikiruma manda tekemo.’ konopu lepa konopu pe nipili molomu liemo yu aku sipe molemomonga yu mele aisili nosilimo none telemomonga yu molopa konjilimo.
6 De fato, a piedade com contentamento é grande fonte de lucro,
7 Olio meringi kinie melte naa membo we orumulu kanumu. Altopo kolomolo kinie melte naa membo we pumulúla.*
7 pois nada trouxemos para este mundo e dele nada podemos levar;
8 Mulu wambale kepe langi kepe manda temu liemo konopu sipu konopu pe nipili molamili.
8 por isso, tendo o que comer e com que vestir-nos, estejamos com isso satisfeitos.
9 Yambo tene ‘Na mele aisili nosipu yambo kamakomo molambo.’ konopu lepalie kanu sili melema limbe telemomonga ⸤kurumanga nomi Setenene⸥ yu kondi tolemo kinie melema limbendo tepa kenjilimo. Kanu yemone aku sipe konopu lemo kanumu yunge konopuna melu mele lemo. Mele aisili konopu lipe mundupelie yu kekelepa topa molopa kenjimbe aulke kerine kamu pulimo.
9 Os que querem ficar ricos caem em tentação, em armadilhas e em muitos desejos descontrolados e nocivos, que levam os homens a mergulharem na ruína e na destruição,
10 Kou mone konopu monjili ulu akumu ulu pulu keri aisili wendo olemomonga pulumu. Yambo marene ‘Kou mone liemboa!’ ningu konopu paa olandopa liku mundukulie ungu sike tondolo munduku pilimelemo munduku kelkolie konopuna pilku keri pilku konopuna sukundu mindili aisili nongo molemele.
10 pois o amor ao dinheiro é raiz de todos os males. Algumas pessoas, por cobiçarem o dinheiro, desviaram-se da fé e se atormentaram a si mesmas com muitos sofrimentos.
11 Nakolo nu Pulu Yemonga yemo kene ulu pulu kerime munduku kelko kowa pukulie ⸤ulu peanga i silime mindi konopu kimbu siku teko molani:⸥ Ulu sumbi nilime kinie, Pulu Yemonga kongonomo kinie, tondolo munduku pilili ulumu* kinie, yamboma konopu monjili ulumu kinie, ulu peangama tenindu tondolo munduku ambolko munduku naa keleli ulumu kinie, yambo tene nu tepa kenjimbe kinie pundu naa toko, taka lelko mololi ulumu kinie, ‘Aku sipe uluma mindi tepo molambo.’ ningu konopu kimbu siku molani.**
11 Você, porém, homem de Deus, fuja de tudo isso e busque a justiça, a piedade, a fé, o amor, a perseverança e a mansidão.
12 Yambo te mele kalolimu limbendo yamboma kinie pea keru-kuru liku lkisilimele kinie paa tondolo mundupe lkisipe siye naa kolemo mele Kirasinge ye ‘Sike.’ ningu tondolo munduku pilino yemo molenomonga paa aku siku ‘Mele kalolimu liembo.’ ningu keru-kuru paa liku tondolo munduku lkisi! Nu ‘konde molopa konjipe mindi puli ulu pulumu* paa lipu ambolambo!’ ningu tondolo munduku lkisiku siye naa kolko molani.** ‘Konde molopa konjipe mindi puli ulu pulu’ nikiru kanumu yambo aisili pilku molangi nuni ‘Sike.’ ningu tondolo munduku pilirinu mele ningu para sirinu kinie Pulu Yemone ‘Konde molopa konjipe mindi puli ulu pulumu simbu lieni.’ nimbe nu ou walsirimu kanumundu nikiru.
12 Combata o bom combate da fé. Tome posse da vida eterna, para a qual você foi chamado e fez a boa confissão na presença de muitas testemunhas.
13 Pulu Yemone melema pali ‘Konde pupili.’ nilimo yemo kinie, Yesusi Kirasi Pondiasi Paillatenga kumbikerena Yesusi Kirasi yunge ungu pulu sikemo pipili naa kolopa sumbi sipe nimbe para sirimu yemo kinie, kanu Pulu Yemo kinie kanu Yesusi Kirasi kinie pilku kanoko molangili i kongonomo nu paa teni mele nimbu sipulie nimbundu:
13 Diante de Deus, que a tudo dá vida, e de Cristo Jesus, que diante de Pôncio Pilatos fez a boa confissão, eu lhe recomendo:
14 ‘⸤Nu Pulu Yemonga kongono tenjeni.’ nimbu nu mako torumulu mele pilku⸥* Pulu Yemonga ungumu nokoko konjiku moloi! ‘Aku ungumu yambomane kanoko keri naa kanangi. Nane ulu te tembo kanoko keri naa la kanangi.’ ningu kalaro mololi uluma kinie ulu kerime kinie naa teko Pulu Yemonga kongonomo mindi teko konjiku molani. Olionga Aili Yesusi Kirasi mona yando ombá kene nu aku siku mele munduku naa kelko teko mindi molani.
14 Guarde este mandamento imaculado, irrepreensível, até a manifestação de nosso Senhor Jesus Cristo,
15 Yu yando ombá walemo Pulu Yemone ou mako torumu aku walemonga “Pui.” nimbé kinie mona yando ombá.
15 a qual Deus fará se cumprir no seu devido tempo. Ele é o bendito e único Soberano, o Rei dos reis e Senhor dos senhores,
16 Kololi ulu pulumunge yu mindi manda naa kolomba,
16 o único que é imortal e habita em luz inacessível, a quem ninguém viu nem pode ver. A ele sejam honra e poder para sempre. Amém.
17 Ya mana mele aisili nosilimele yambo kamakomando i siku mane sieni: “Aku melema keri lemba kene kara naa puku, ‘Mele aisili nosilimolomonga kapola molomolo.’ naa niengi. ‘Olio konopu sipu molamili.’ nimbe mele peanga aisili silimo simbe Pulu Yemo ⸤‘Sike olio nokopa konjimbe.’⸥ ningu tondolo munduku pilku nokoko molangi.” nieni.
17 Ordene aos que são ricos no presente mundo que não sejam arrogantes, nem ponham sua esperança na incerteza da riqueza, mas em Deus, que de tudo nos provê ricamente, para a nossa satisfação.
18 Kanu yambo kamakomando i siku mane sieni: “Yamboma liku taponjiku, ulu peanga aisili teko, mele nosilimele melema konopu kimbu siku naa molko, yambo mele molo tombama mare toyo toko moke teko siengi.” niyo.
18 Ordene-lhes que pratiquem o bem, sejam ricos em boas obras, generosos e prontos para repartir.
19 “Aku tenge kinie ene pe kapola molonge ulumunge mele tondolo aisili nosingí kanu kinie paa molko konjingí ulu pulu sikemo* liku ambolonge.” ningu aku siku enendo niyo.**
19 Dessa forma, eles acumularão um tesouro para si mesmos, um firme fundamento para a era que há de vir, e assim alcançarão a verdadeira vida.
20 Kango Timoti, Pulu Yemone nu kongono sirimumu mimi siku nokoko moloi. Ma koleamonga ungu wema, Pulu Yemone pilipe keri pilimo unguma kinie, kolo toli ungumane Pulu Yemonga ungumu topa manie mundumbe telemo unguma kinie, naa pilku, bulu sieni. Aku ungumando kolo toko “Enenga pilipe konginjili pelemomane nimbu sikimulu.” nilimele kanumu.
20 Timóteo, guarde o que lhe foi confiado. Evite as conversas inúteis e profanas e as idéias contraditórias do que é falsamente chamado conhecimento;
21 Kanu unguma yambo marene ‘Sike unguma.’ ningu tondolo munduku piliringimunge Pulu Yemonga ungu sikema ou tondolo munduku piliringi mele munduku kelko aulke lou leringi kene ⸤nu kanu unguma bulu siku naa pilieni!⸥ ⸤Pulu Yemone⸥ ene we kondo kolopa molopili molangi. ⸤Aku pea nikiru.⸥
21 professando-o, alguns desviaram-se da fé. A graça seja com vocês.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar 1 Timóteo 6, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.