1 Coríntios 9

Umbu-Ungu No Penge NT (UBU_NOP) vs NVT

Sair da comparação
NVT Nova Versão Transformadora
1 ⸤Ene marene “Pollo Yesusini “Nanga kongonomo tenjipui.” nimbe lipe mundurumu ye te molo.” nilimelemonga ungu te niembo:* Na molio mele ene kanolemele.⸥ Ungu mane tene molo ulu tene na manda nokopalie tembo mele pipi simbeye? Na Yesusini “Nanga kongonomo tenjipui.” nimbe lipe mundurumu ye te naa molioye? ⸤“Yesusini ye mare “Nanga kongonomo tenjipai.” nimbe lipe mundurumu yemane yu kanoringi.” nikimili akumu⸥ na olionga Aili Yesusi na naa kanorunduye?** Nane Ailimunge kongonomo andopo tenjirindumunge ene Kirasinge yamboma naa molemeleye? ⸤Andopo naa tenjilkenje yunge yamboma molemelkaye?⸥
1 Acaso não sou livre como qualquer outro? Não sou apóstolo? Não vi Jesus, nosso Senhor, com meus próprios olhos? Não são vocês resultado de meu trabalho no Senhor?
2 Yambo marene ‘Na Yesusini “Nanga kongonomo tenjipui.” nimbe lipe mundurumu ye te molo.’ konopu lemele nakolo ‘enene aku siku ningu naa pilimele.’ konopu lekero. Ene Ailimunge yamboma molemele ulumuni na Yesusini “Nanga kongonomo tenjipui.” nimbe lipe mundurumu yemo* molio mele lipe ora silimomonga ⸤‘Aku sipe yemo naa molemo.’ ningu pilingí aulke te molo.⸥
2 Mesmo que outros pensem que não sou apóstolo, certamente o sou para vocês. Vocês mesmos são prova de que sou apóstolo do Senhor.
3 Nane ulu tepo molioma apurukulie ⸤‘Aku sili ye te naa molemo.’ ningu pilimele⸥ yambomando nane aku sipu pundu topo niembo:*
3 Esta é minha resposta aos que questionam minha autoridade.
4 “⸤Olio Yesusini “Nanga kongonomo tenjipai.” nimbe lipe mundurumu yemane kongono tenjilimolomonga⸥ mele kalonge mele, no kinie langi kinie namili siengi.” nilimelkanje ‘Manda molo.’ konopu lemeleye?
4 Acaso não temos o direito de receber comida e bebida por nosso trabalho?
5 Yesusini “Nanga kongonomo tenjipai.” nimbe lipe mundurumu ye wema kinie, Ailimunge angenupili kinie Pita* kinie pea teringi mele na aku sipu Kirasinge talapena ambo lipu pea andolkanje manda moloye?
5 Não temos o direito de levar conosco uma esposa crente, como fazem os outros apóstolos, e como fazem os irmãos do Senhor e Pedro?
6 Molo Banapasi oltone mindi* Ailimunge kongono andopo tenjilimbolomonga mele kalolimu naa lipulu, Ailimunge kongonomo kinie kou kongonomo kinie tere lepo tepo molembolomo ‘Manda.’ konopu lekemeleye? ⸤Yesusini lipe mundurumu ye wemane mindi Pulu Yemonga kongonomo telemelemonga mele kalolime limele mele Banapasi olto aku sipu manda naa limboloye?⸥
6 Ou será que só Barnabé e eu precisamos trabalhar para nos sustentarmos?
7 Ami ye naene ami kongono tepalie yuyu langi korolemoye? No waene ponie ye naene tepalie yunge waene mongoma yuyu kepe naa nolemoye? Ye naene kongi sipisipi ari topalie sipisipi ame naa nolemoye?
7 Que soldado precisa pagar pelas próprias despesas? Que agricultor planta uma videira e não tem direito de comer de seus frutos? Que pastor cuida de um rebanho e não tem permissão de tomar de seu leite?
8 Yambomane konopu lemele mele mindi pilipulie aku sipu nikiru mele sikela. Nakolo aku nikiru mele ungu mane te molemola.
8 Será que expresso apenas uma opinião humana ou a lei diz o mesmo?
9 Ungu mane te Mosisini ungu manema sirimu bokuna torumu* mele i sipe:nirimu. Pulu Yemone aku sipe ungu mane sirimumu kongime nokoko konjingí mele konopuni pilipelie aku sipe nirimuye?
9 Pois está escrito na lei de Moisés: “Não amordacem o boi para impedir que ele coma enquanto trilha os cereais”. Deus estava pensando apenas nos bois quando disse isso?
10 Olio ⸤yunge kongonomo tenjilimolo yema⸥ konopuni pilipelie kanu ungumu olionga ⸤pea⸥ naa ninjirimuye? Yambo tene ponie tembando ma akulimo yambomo kinie, ⸤rasi witi kanu poniena wendo omba tolemo kinie⸥ yambo tene ⸤lipe maku topa⸥ rasi witi kilu tolemo yambomo kinie, peatolo* ‘Tembolo kinie poniena langime nombolo.’ ningu kongono telembele mele Mosisini olionga nimbe bokuna aku sipe tonjirimu.
10 Será que, na verdade, não estava se referindo a nós? Sim, essas palavras foram escritas a nosso respeito e, portanto, quem ara e quem trilha o cereal deve ter a esperança de receber uma parte da colheita.
11 Olione enenga minimenga langi peangama andopo panjinjilimolo kene enene olionga kangikundu langime singí kinie manda moloye? ⸤Enenga minimenga langi umbu tonjirimulumunge olio liku taponjiku langi silimelkanje papu.⸥
11 Se plantamos sementes espirituais entre vocês, não temos direito a uma colheita material?
12 ⸤We⸥ ye marene ene ⸤Kirasinge ungumu mane sikulie⸥ “Mele kalai.” ningí kinie mele kalongi liemo enendo olione “Mele kalai.” nilimelkanje enene olio paa melema papu naa kalemelkaye? Sike “Mele kalai.” nilimelka kinie silimelka nakolo mundupu kelerimulu. ‘Kirasinge temane peangamo andopo topo simulú aulkemo pipi simbe.’ nimbu “Mele kalai.” naa nilimolo. ‘Naa singí kinie ⸤kongono andopo temolomonga⸥ we umbuni memolo kinie mandala.’ nimbu siye kolorumulu.
12 Se vocês sustentam outros que pregam a vocês, não temos ainda mais direito de receber o mesmo sustento? Mas nunca fizemos uso desse direito. Preferimos suportar qualquer coisa a fim de não sermos obstáculo para as boas-novas a respeito de Cristo.
13 ⸤Pulu Yemo popo toko kalemele⸥ ulke tembele ⸤Jerusalleme angilimo⸥ akuna kongono telemele yema ⸤Juda yambomane⸥ Pulu Yemo kongi melema silimele ulke tembelena lemo kongi melemanga mare liku nolemele mele naa pilimeleye? Pulu Yemo popo toko melema kalemele polona kongono telemele yema akuna kongi mele kalemelemanga mare liku nolemele mele* enene naa pilimeleye?
13 Vocês não sabem que os que trabalham no templo se alimentam das ofertas levadas ao templo, e os que servem diante do altar recebem uma parte dos sacrifícios oferecidos no altar?
14 Aku sipe, Ailimuni ungu mane sipelie nimbendo: “Temane peangamo andoko toko silimele yema aku telemelemonga temane peangamo pilku limele yambomane enenga kangikundu lipe taponjimbe melema siengi liengi.” nirimu kanumu.*
14 Da mesma forma, o Senhor ordenou que os que anunciam as boas-novas vivam pelas boas-novas.
15 Nakolo ⸤Ailimuni⸥ olio yunge kongonomo tenjilimolo yemane “Melema siei.” manda nimulú nirimu mele na ⸤aku sipu “Melema siei.” naa nimbu⸥ siye kolio. ‘Enene na sike liku taponjengi.’ nimbu i unguma i pepána naa tokoro. Enene na kongono teliomonga mele kaloli te naa silimele aulkemo pipi siku, mele sike kalemelkanje ⸤Kirasinge kongonomo we tenjipu, mele kalolimu naa liomonga⸥ nanga imbi ambolopo ola lipu kapi nilio aulkemo kepe pipi sinjilimelka, akumu keri. Na ⸤melema naa silimelemonga⸥ kolondu liemo peanga.
15 Contudo, nunca usei de nenhum desses direitos. Não escrevo isso para sugerir que desejo agora começar a fazê-lo. De fato, prefiro morrer a perder o privilégio de me orgulhar de pregar sem cobrar nada.
16 Nakolo ⸤Ailimuni⸥ na kongono sipelie “Paa aku siku tei.” nimbe na lipe mundurumumunge nane yamboma temane peangamo andopo topo siliomonga nanga imbi ambolopo ola lipu nanu manda kapi nimbu konopu simbu aulke te molo. Temane peangamo andopo topo naa silkenje na paa molopo kenjilke. Pulu Yemone na umbuni lipe silke.*
16 E, no entanto, não posso me orgulhar de anunciar as boas-novas, pois sou impelido por Deus a fazê-lo. Ai de mim se não anunciar as boas-novas!
17 Nanu konopuni pilipulie ‘Temane peangamo andopo topo siembo.’ nilkenje aku telkamonga yambomane na mele kalemelka lilkenje papu. Nakolo nanu konopuni pilipulie i kongonomo naa telio. ⸤Ailimuni⸥ i kongonomo ‘Na teambo.’ nimbe sirimuna tepo konjiliomonga ⸤“Enene na mele kalai.” nilkenje kapola molo⸥.*
17 Se o fizesse por minha própria iniciativa, mereceria pagamento. Mas não tenho escolha, pois Deus me confiou essa responsabilidade.
18 Aku liemo na mele kaloli nambolkare limbuye? Nanga mele kaloli limbumu i sipe: Temane peanga andopo topo siliomonga mele kalolimu naa lipu we andopo topo silio akumu nanga mele kalolimu. Na Yesusini “Nanga kongono tenjipui.” nimbe lipe mundurumu ye te moliomonga “Na mele kalai.” nilke mele papu naa nimbu, kongonomo we andopo tenjiliomonga na konopu silio ulumu nanga mele kalolimu.
18 Qual é, então, minha recompensa? É a oportunidade de anunciar as boas-novas sem cobrar nada de ninguém, de modo a não desfrutar os direitos que tenho por anunciar as boas-novas.
19 ⸤Aku nikirumunge ungu te pea niembo:⸥ Na mele kalolime limbundu kongono naa telio. Na kongono teliomonga yambo tene molo ulu tene na naa nokolemo; na yambo tenga kendemande tenjili ye te molo. Sike aku sipu molio nakolo na konopuni pilipulie yambo aisili ⸤Kirasinge talape molemelena⸥ membo pumbundu ‘Yambomanga kendemande tenjili yemo mele molambo.’ nimbu molio.
19 Embora eu seja um homem livre, fiz-me escravo de todos para levar muitos a Cristo.
20 Juda yamboma kinie molopolie ‘Ene ⸤Kirasinge talapena⸥ lipu membo sukundu pambo.’ nimbulie na Juda yamboma molemele mele na aku sipu molio. Mosisini ungu mane sirimumane ⸤sike kinié na naa nokolemo⸥ nakolo ‘Ungu manemane nokolemo yamboma lipu membo pambo.’ nimbulie na kanu yamboma kinie molopolie ene molemele mele molio.
20 Quando estive com os judeus, vivi como os judeus para levá-los a Cristo. Quando estive com os que seguem a lei judaica, vivi debaixo dessa lei. Embora não esteja sujeito à lei, agi desse modo para levar a Cristo aqueles que estão debaixo da lei.
21 Mosisini sirimu ungu manemane naa nokolemo yamboma kinie molopolie, ‘Ene ⸤Kirasinge talapena⸥ lipu membo sukundu pambo.’ nimbulie kanu yambo ungu manemane naa nokolemo yamboma mele molio. Nakolo ‘Pulu Yemonga ungu manemane kinié na naa nokolemo.’ nimbu naa nikiru. ‘Kirasinge ungu manemane na nokopili.’ nimbu, pilipu lipu telio ⸤akumunge Pulu Yemonga ungu manemane sike na nokolemola⸥.
21 Quando estou com os que não seguem a lei judaica, também vivo de modo independente da lei para levá-los a Cristo. Não ignoro, porém, a lei de Deus, pois obedeço à lei de Cristo.
22 Konopu tondolo naa pulimo yamboma kinie molopolie ‘Ene lipu membo pambo.’ nimbulie na konopu tondolo naa puli ye te mele molopo ⸤enenga konopuma tepo embambo sipu ulu mare naa telio⸥.* ‘Yambo mare ⸤Kirasinge talape molemelena⸥ lipu membo pambo.’** nimbulie na yambo lupe lupema pali molemele mele na aku sipu molopolie ulu lupe lupema telio.
22 Quando estou com os fracos, também me torno fraco, pois quero levar os fracos a Cristo. Sim, tento encontrar algum ponto em comum com todos, fazendo todo o possível para salvar alguns.
23 Nane telio uluma pali, ‘⸤Kirasinge⸥ temane peangamo tondolo pupili.’ nimbulie aku sipu telio. Temane peangamone “Pulu Yemone olio tepa konjipe mele peanga nosinjilimoma simbe.” nilimo melema na pea tepa konjipe sipili limbundu uluma telio mele telio.
23 Faço tudo isso para espalhar as boas-novas e participar de suas bênçãos.
24 ⸤Aku teliomonga ungu te niembo:⸥ Mele peanga te nosilimelemo lingíndu ⸤owe toko panjilimelena⸥ yambo aisili keru kuru liku aulke lkisiku pulimele nakolo yambo telu kumbi lepa pulimomone mindi kanu melemo pupe limo akumu ene naa pilimeleye? Aku kene ene aku siku ‘⸤Pulu Yemone⸥ mele simbema liemili.’ ningu keru kuru liku tondolo munduku lkisengi.
24 Vocês não sabem que, numa corrida, todos competem, mas apenas um ganha o prêmio? Portanto, corram para vencer.
25 ‘Mele kaloli singímu limulú.’ konopu lemele yambomane ene keru kuru liku lkisiku konjingindu walemo ou wendo naa opili enenga kangime ‘pe nipili.’ ningu manda manjiku lkisilimele. Nakolo ene keru kuru liku lkisikulie limele melema nondopa keri lemo. Olio keru kuru lipu limulú mele kalolimu pe keri naa lepa alieli lepa mindi pumbe mélemo.
25 O atleta precisa ser disciplinado sob todos os aspectos. Ele se esforça para ganhar um prêmio perecível. Nós, porém, o fazemos para ganhar um prêmio eterno.
26 Aku nimbu pilipulie, yambo mare we andoko lkisilimele mele naa telio. ⸤‘Mele kalolimu liembo kene owena sumbi sipu pambo.’ nimbu paa tondolo mundupu lkisilio.⸥ Ye talo ki lumunale telembele kinie ye tene ye te tombando ki lumuni wena naa topa, tondolo mundupe enge nimbe kangine sumbi sipe tolemo mele na aku sipu tondolo enge nimbu telio.
26 Por isso não corro sem objetivo nem luto como quem dá golpes no ar.
27 Nanga kangimu paa tondolo mundupu nokopo ‘Nanga kendemande kongono tenjilimu molopili.’ nilio. ‘Temane peangamo yamboma topo silipu andopolie, pe na nanu ⸤tepo konjipu naa molombomonga⸥ mele kalolimu naa simbe limbunje.’ nimbulie ⸤na aku sipu nanga kangimu tondolo mundupu nokopo molio⸥.
27 Disciplino meu corpo como um atleta, treinando-o para fazer o que deve, de modo que, depois de ter pregado a outros, eu mesmo não seja desqualificado.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar 1 Coríntios 9, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.