1 Coríntios 12

Umbu-Ungu No Penge NT (UBU_NOP) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 ⸤Kapola,⸥ angokeme, Pulu Yemonga Mini Kake Telimuni Kirasinge yamboma tondoloma moke tepa silimomonga ⸤pepá toko siringi pepána walsiku piliringimunge* kinié ungu te pundu topo ‘Mini Kake Telimuni silimo tondoloma⸥ mimi siku piliengi!’ nimbu akuma ene nimbu siembo.
1 Meus irmãos, quero que vocês saibam a verdade a respeito dos dons que o Espírito Santo dá.
2 Ene ou Kirasinge yambo talapena ulsu moloringi kinie* ⸤ye marene⸥ ene kolo toko mane siringi kinie ‘Sike.’ ningu pilkulie enene lawa teko, mele ungu naa nili we melemando ‘Ime olio nokolemele pulu yema.’ ningu melema popo toko kalko, ulu akuma ou teringi mele pilimele.
2 Vocês sabem que, quando ainda eram pagãos, vocês eram desviados, de várias maneiras, para a adoração dos ídolos, os quais não têm vida.
3 Akumunge, ene ungu te paa piliengi, nimbu siembo: Pulu Yemonga Minimuni ambolemo yambo tene “Yesusi molopa kenjipili.” paa manda naa nimbé. “Yesusi yu Ailimu.” nilimele akumu we naa nilimelela. Mini Kake Telimuni ambolemo yambomane mindi “Yesusi yu Ailimu” nilimele. Akumu piliei!*
3 Por isso precisam compreender que ninguém que diz “Que Jesus seja maldito!” pode estar falando pelo poder do Espírito de Deus. E que ninguém pode dizer “Jesus é Senhor”, a não ser que seja guiado pelo Espírito Santo.
4 Minimunge we silimo tondolo lupe lupema pelemo nakolo silimo Mini telumu mindi.
4 Existem tipos diferentes de dons espirituais, mas é um só e o mesmo Espírito quem dá esses dons.
5 Ailimunge kongono olione tenjilimolo kongono lupe lupema pelemo nakolo ⸤“Kongono teai.”⸥ nilimo Ye Aili telumu mindi molemo.
5 Existem maneiras diferentes de servir, mas o Senhor que servimos é o mesmo.
6 Kongono telemolo tondolo lupe lupema pelemo nakolo aku tondoloma pali yamboma silimo Pulu Ye telumu mindi molemo.
6 Há diferentes habilidades para realizar o trabalho, mas é o mesmo Deus quem dá a cada um a habilidade para fazê-lo.
7 ⸤Kirasinge yamboma pali⸥ ‘Anju yando liku taponjengi.’ nimbe Minimuni olio tondoloma yu mele mele moke tepa silimo. We naa silimo.
7 Para o bem de todos, Deus dá a cada um alguma prova da presença do Espírito Santo.
8 ⸤Akumu i sipe mele:⸥ Unguma apurupe sumbi sipe nimbe konjili tondolomo Minimuni yambo te silimo. Pulu Yemonga ulumanga puluma pilipe konginjili tondolomo aku Mini telumuni mindi yambo tela silimo.
8 Para uma pessoa o Espírito dá a mensagem de sabedoria e para outra o mesmo Espírito dá a mensagem de conhecimento.
9 ‘Pulu Yemo mawa tembo mele paa sike temba.’ nimbe tondolo mundupe pilili tondolomo* Mini telumunila yambo te silimo. Kuru tomba yamboma tepa konde linjili tondolomo Mini telumunila yambo te silimo.
9 Para uma pessoa o mesmo Espírito dá fé e para outra dá o poder de curar.
10 Ulu tondoloma teli tondolomo yambo te sipe, Pulu Yemone ungu umbu tonjilimoma pilipe yamboma nimbe sili tondolomo yambo te sipe, Minimunge unguma kinie uluma kinie, kurumanga unguma kinie uluma kinie, pilipe mimi sipe apuruli tondolomo yambo te sipe,* umbu ungu lupe lupema naa pilipe we walu leli tondolomo yambo te sipe, kanu umbu ungu lupe lupe we walu leli unguma pilipe ⸤‘Yamboma piliengi!’ nimbe⸥ topele topa nimbe sinjili tondolomo yambo te sipe ⸤aku sipe tondolo lupe lupema Mini telumuni moke tepa silimo⸥.
10 Uma pessoa recebe do Espírito poder para fazer milagres, e outra recebe o dom de anunciar a mensagem de Deus. Ainda outra pessoa recebe a capacidade para saber a diferença entre os dons que vêm do Espírito e os que não vêm dele. Para uma pessoa o Espírito dá a capacidade de falar em línguas estranhas e para outra ele dá a capacidade de interpretar o que essas línguas querem dizer.
11 Aku tondoloma aisili nakolo Mini telumu. Aku tondoloma pali Mini telumuni mindi tenjilimo. Yu yuyu konopuni pilipe tondoloma moke tepa yamboma yu mele mele silimo.
11 Porém é um só e o mesmo Espírito quem faz tudo isso. Ele dá um dom diferente para cada pessoa, conforme ele quer.
12 ⸤Minimuni tondolo lupe lupema yamboma yu mele mele moke tepa silimomonga pulumu i sipe:⸥ Kangimu kimbu ki mele aisili angilimo nakolo kangi telumu. Sike kangimunge kimbu ki mele aisili angilimo nakolo aku melema lipe tere lepa kangi telumu. Kirasi yu aku sipela molemo. ⸤Yu kangi telumu nakolo mele aisili. Yunge kangimunge melema olio.⸥
12 Cristo é como um corpo, o qual tem muitas partes. E todas as partes, mesmo sendo muitas, formam um só corpo.
13 Olio Juda yamboma kinie, Juda yambo naa molko ulsukundu molemele yamboma kinie,* mele kaloli naa liku kongono we tenjili kendemande yamboma kinie, yambo tene naa nokopa ene eneno we molemele yamboma kinie, olio pali ‘Ene yambo kangi telumu molangi.’ nimbe Mini ⸤Kake Teli⸥ telumuni mindi no linjirimu.** ⸤Pulu Yemone⸥ ‘No mele nangi.’ nimbe sirimu norumulu Mini telumu mindi ⸤olionga pali konopuna molemo⸥.
13 Assim, também, todos nós, judeus e não judeus, escravos e livres, fomos batizados pelo mesmo Espírito para formar um só corpo. E a todos nós foi dado de beber do mesmo Espírito.
14 Olio pilimolo, kangimu yu mele telumu mindi molo. Yu mele paa aisili lipe tere lepa kangi telumu.
14 Pois o corpo não é feito de uma só parte, mas de muitas.
15 Aku kene kimbumuni nimbendo: “Na kimu molo kene na kangimunge melte molo.” nilkenje yu kangine angilimomonga yu kangimunge melte we naa angilkeye? ⸤Kimbumuni aku nilkenje kepe yu kangine naa angilimbe aulke te wendo naa olka.⸥
15 Se o pé disser: “Já que não sou mão, não sou do corpo”, nem por isso deixa de ser do corpo.
16 ⸤Molo⸥ komumuni nimbendo: “Na mongomo molo kene na kangimunge melte molo.” nilkenje yu kangine angilimomonga yu kangimunge melte we naa angilkeye? ⸤Komumuni aku nilkenje kepe yu kangine naa angilimbe aulke te wendo naa olka.⸥
16 Se o ouvido disser: “Já que não sou olho, não sou do corpo”, nem por isso deixa de ser do corpo.
17 Kangimu pali mongomo mindinje kangimuni nambe tepa unguma pilkeye? Kangimu pali komumu mindinje kangimuni nambe tepa melemanga munema pilkeye?
17 Se o corpo todo fosse olho, como poderíamos ouvir? E, se o corpo todo fosse ouvido, como poderíamos cheirar?
18 Nakolo ⸤kangimu pali aku sipe molo.⸥ Pulu Yemone ‘Kangine melema angilipili.’ nirimuma yuyu ‘I sipe i sipe angilipili.’ konopuni pilirimu mele “Angilipili.” nirimu. ⸤Kangimunge melema we walu naa angilimo.⸥
18 Assim Deus colocou cada parte diferente do corpo conforme ele quis.
19 Kangimunge mele teluri mindi angilkenje yu sike kangi te molo.
19 Se o corpo todo fosse uma parte só, não existiria corpo.
20 Nakolo kangimu aku sipe molo. ⸤Kangine⸥ kimbu ki mele aisili angilimo nakolo lipe tere lepa yu kangi telumu.
20 De fato, existem muitas partes, mas um só corpo.
21 ⸤Akumunge,⸥ mongomone kimundu nimbendo: “Nu naa molenanje na nanu molopo konjilke.” manda naa nilke. Pengemone kimbumundu “Nu naa molenanje na nanu manda molka.” manda naa la nilke.
21 Portanto, o olho não pode dizer para a mão: “Eu não preciso de você.” E a cabeça não pode dizer para os pés: “Não preciso de vocês.”
22 Nakolo aku sipe molo. Kangimunge mele angilimomanga mare pilipulie ‘Akuma uluri molo. Akumane kongono tondolo te naa telemo.’ konopu lemolo melema naa angilkenje kangimu paa kapola naa molka.
22 O fato é que as partes do corpo que parecem ser as mais fracas são as mais necessárias,
23 Kangine angilimo mele mare ‘Mele peangama molo.’ nilimoloma mimi sipu nokolemolo; ‘Kanopo peanga naa kanolemolo melema.’ nimbu ‘Mona angilkenje olio pipili telka.’ nilimolo melema mimi sipu aki tolemolo;
23 e aquelas que achamos menos honrosas são as que tratamos com mais honra. E as partes que parecem ser feias recebem um cuidado especial,
24 kangimunge mele mare ‘We angilimbe kinie uluri molo.’ nimbu aki naa topo ‘We lepili.’ nimbu siye kolemolo. ⸤Aku sipu kangimunge melema yu mele mele pilipu apurupu telemolo⸥ nakolo kangine angilimo melema pali Pulu Yemone ‘Tere lelko angiliengi.’ nirimu. Kangine mele mare ‘Imbi naa mololime.’ nilimele akuma Pulu Yemone ‘Paa kumbine molopili.’ nirimu.
24 que as outras mais bonitas não precisam. Foi assim que Deus fez o corpo, dando mais honra às partes menos honrosas.
25 ‘Kangimunge melema pulue toko yu mele mele opa tou naa angilipili. Anju yando telu siku nokoko molangi.’ nimbe ⸤Pulu Yemone ‘Kangimunge melema pali kapola kapola angilipili. Te imbi mololi, te imbi naa mololime molo.’⸥ nirimu.
25 Desse modo não existe divisão no corpo, mas todas as suas partes têm o mesmo interesse umas pelas outras.
26 Kangimunge melte umbuni telemo molo mindili nolemo kinie kangimunge melema pali umbuni tepili mindili nongo molemelela. Kangimunge melte kapi nilimele kinie kangimunge melema pali kanu mélemo kinie pea konopu siku molemelela.*
26 Se uma parte do corpo sofre, todas as outras sofrem com ela. Se uma é elogiada, todas as outras se alegram com ela.
27 Kapola, ⸤kangimundu nikirumunge ungu te enendo niembo:⸥ Ene pali Kirasinge kangimu; ene yu mele mele kanu kangimunge melema.
27 Pois bem, vocês são o corpo de Cristo, e cada um é uma parte desse corpo.
28 ‘Kirasinge yambo talapemonga* kongono teangi.’ nimbe Pulu Yemone yamboma tondolo lupe lupema sirimu. Yesusini “Nanga kongonomo tenjipai.” nimbe lipe mundurumu yema Pulu Yemone ou kumbi lepa mako topa ‘Aku siku molangi.’ nimbe, talo sipe yuni ungu umbu tonjilimoma pilku yamboma ningu silimele yamboma** mako topa ‘Aku siku molangi.’ nimbe, yepoko sipe ⸤unguma mimi siku pilku⸥ yamboma mane silimele yamboma mako topa ‘Aku siku molangi.’ nimbe, pe ⸤Pulu Yemone mindi manda telemo mele⸥ ulu tondoloma telemele yamboma mako topa ‘Aku siku molangi.’ nimbe, kuru tolemo yamboma teko konde linjilimele yamboma mako topa, yamboma liku taponjilimele yamboma kinie, kongono lupe lupema nokoko konjilimele yamboma kinie, umbu ungu lupe lupe naa pilimelema we walu lemele yamboma kinie, akuma pali mako topa ‘Aku siku molangi.’ nimbe ⸤aku siku sumbi siku teko molonge tondoloma ene yu mele mele moke tepa sirimu⸥.
28 Na Igreja, Deus pôs tudo no lugar certo: em primeiro lugar, os apóstolos ; em segundo, os profetas ; e, em terceiro, os mestres. Em seguida pôs os que fazem milagres; depois os que têm o dom de curar, ou de ajudar, ou de liderar, ou de falar em línguas estranhas.
29 Aku yamboma pali Yesusini “Nanga kongonomo tenjipai.” nimbe lipe mundurumu yema molemeleye? Molo akuma pali Pulu Yemone ungu umbu tonjilimoma pilku yamboma ningu sili yamboma molemeleye? Molo akuma pali unguma mane sili yambomaye? Molo akumane pali ulu tondoloma telemeleye?
29 Nem todos são apóstolos, ou profetas, ou mestres. Nem todos têm o dom de fazer milagres,
30 Molo aku yamboma pali kuru tolemo yamboma teko konde linjingí tondolomo pelemoye? Molo akumane pali umbu ungu lupe lupe naa pilimelema kapola we walu lemeleye? Molo aku yambomane pali yambo marene umbu ungu lupe lupe we walu nilimele unguma sumbi siku pilku ⸤‘Yamboma piliengi!’ ningu⸥ topele toko yamboma ningu silimeleye? ⸤Paa molo! Yambo telumuni mindi uluma pali manda naa telemo.⸥
30 nem de curar doenças, nem de falar em línguas estranhas, nem de explicar o que essas línguas querem dizer.
31 Nakolo ‘⸤Mini Kake Telimuni⸥ tondolo moke tepa we silimomanga te liembo.’ konopu lelkolie ⸤yamboma⸥ olandopa ⸤lipe taponjilimo⸥ tondoloma ene tondolo munduku ‘Paa liemili.’ ningu konopu kimbu siku molangi. ⸤‘Tondolo olandopa akuma liemili.’ níngi liemo papu nakolo⸥ kinié nane ene ulu paa peanga olandopa teko molonge mele nimbu simbu tekero.
31 Por isso se esforcem para ter os melhores dons. Porém eu vou mostrar a vocês o caminho que é o melhor de todos.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar 1 Coríntios 12, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.