1 Coríntios 10
Umbu-Ungu No Penge NT (UBU_NOP) vs NVI
1 Angokeme, ⸤‘Tepo molamili.’⸥ nikirumunge* ⸤ungu te pea niembo:⸥ Olionga anda kolepalimene ⸤teringi mele pilipulie ‘Aku sipu naa tepo molamili.’ nikiru. Enene⸥ teringi mele altoko mimi siku piliengi niembo. ⸤Kolea Isipi ka kongono teko molko Isipi munduku kelko wendo ongolie niringimuni, Pulu Yemone ene nokombando kupena suku molorumu⸥ kupena maniekondo molko, nomu ⸤‘Kondoli’ nili⸥ akuna ⸤oringi kinie akumu ekendo ekendo pupe pala mele terimu, aku nomu⸥ ai suku singine olionga anda kolepali yamboma aulke lerimuna kimbu kongono teko ongo puringi kanumu.**
1 Porque não quero, irmãos, que vocês ignorem o fato de que todos os nossos antepassados estiveram sob a nuvem e todos passaram pelo mar.
2 ⸤‘Olio Kirasi lombili pulimolo. Yunge yamboma kamu molamili.’ nimbu no limulú mele⸥ olionga anda kolepalime Mosisinge yamboma molko yu mindi lombili pungindu kupena sukundu puku, nomuna puringi akumu no liringi none terimu.*
2 Em Moisés, todos eles foram batizados na nuvem e no mar.
3 ⸤Kolea ku leline pungí puringi kinie⸥ Pulu Yemone langi sirimumu ene pali nongo,*
3 Todos comeram do mesmo alimento espiritual
4 Pulu Yemone ⸤kou tenga⸥ no sirimumu ene pali noringi.* Kanu koumu, Pulu Yemonga koumu, kanumu ene kinie tapu topa purumu, kanu koumu Kirasi yu.
4 e beberam da mesma bebida espiritual; pois bebiam da rocha espiritual que os acompanhava, e essa rocha era Cristo.
5 ⸤Pulu Yemone aku sipe ene nokorumu, yu ene pea puringi⸥ nakolo ene aisilini ⸤teringi mele⸥ Pulu Yemone kanopa keri kanopa ⸤‘Kolangi.’ nirimumunge⸥ kolea ku leline kolea lupe lupemanga enenga onoma lerimu.*
5 Contudo, Deus não se agradou da maioria deles; por isso os seus corpos ficaram espalhados no deserto.
6 ‘Ou Isirele yambomane ulu pulu kerime tengendo konopu siku moloringi mele olio kinié aku siku naa molangi.’ nimbe Pulu Yemone ‘Ene teringi mele temanema bokuna molopili tangi.’ nirimu.
6 Essas coisas ocorreram como exemplos para nós, para que não cobicemos coisas más, como eles fizeram.
7 Ou we melemando ‘Olio nokolemele pulu yema.’ ningu ambolko popo toko moloringi mele naa molayo. Aku siku teringimunge Pulu Yemonga bokuna ungu te molemo mele i sipe:nimbe molemo mele naa teayo.
7 Não sejam idólatras, como alguns deles foram, conforme está escrito: "O povo se assentou para comer e beber, e levantou-se para se entregar à farra".
8 Ou yambo mare wapora toko wa ulu kerinele teliku andoringi mele ene naa teayo. Ou aku siku teringi kinie Pulu Yemone walsikale yambo tuwendi tere tausini torumu koloringi.*
8 Não pratiquemos imoralidade, como alguns deles fizeram — e num só dia morreram vinte e três mil.
9 Ailimu ⸤sike olio kondo kolopa taka lepa molopa popenge tepa mumindili naa kolemo nakolo⸥ ‘Yu aku sipe molemo molomba.’ ningu ‘Yunge ungumu su sipu olio konopuni pilimolo mele tepo molamili.’ ningu aku siku naa nieyo. Ou yambo mare aku siku ningu moloringi kinie Pulu Yemone wambiyema ene moloringine lipe mundurumu, akumane ene nongo konjiringi koloringi kanumu.*
9 Não devemos pôr o Senhor à prova, como alguns deles fizeram — e foram mortos por serpentes.
10 Ou yambo mare Pulu Yemo iri toko ‘Yu olio kinie tepa kenjilimo.’ niringi mele ene aku siku naa teayo. Ou aku siku teringi yamboma Yambo Topa Konjili ⸤Angello⸥ mone topa konjirimu.*
10 E não se queixem, como alguns deles se queixaram — e foram mortos pelo anjo destruidor.
11 I ulu wendo orumuma we wendo naa orumu. ‘Ou aku teringi uluma mele yandopa temanema pilkulie aku siku naa teangi.’ nirimuna i uluma wendo orumu. Ou aku uluma teringi kinie Pulu Yemone ene mumindili kolopalie topa konjirimu. Kinié ‘Yandopa yamboma kanokolie aku siku naa teangi. Aku siku tenge kinie tembo mele kanangi lepi lepi topo lipu ora siembo.’ nimbe ‘Aku temanema bokuna tonjei.’ nirimuna bokuna tonjiringi molemo. ‘Yandopa yambo’ nikiruma olio molamili kolea pora nimbé walema wendo ombá yambo akumando nikiru.
11 Essas coisas aconteceram a eles como exemplos e foram escritas como advertência para nós, sobre quem tem chegado o fim dos tempos.
12 Aku kene ‘Olio konopu tondolo pepili molemolo. Ene teringi mele aku sipu manda naa temolo. Pulu Yemone na kanopa peanga kanolemo.’ ningu molonge yamboma kanoko konjiku molangi. ⸤Setenene ‘Ene ulu pulu kerime teangi.’ nimbe kondi tomba kinie⸥ ene ‘Ulu pulu kerime temolonje.’ ningu pilku kanoko konjiku naa molongi liemo paa sike ulu pulu kerime tenge.
12 Assim, aquele que julga estar firme, cuide-se para que não caia!
13 Ene kondi tolemo ulumu kepe yambo lupema pali kondi tolemo uluma kepe kondi tolemo uluma lupe lupe molo, telu sipe mele mindi. Pulu Yemone olio lipe taponjimbendo walsikale kepe siye naa kolopa, olio pilipe kanopa mindi molopa nokolemo. Ene ⸤ulu tene⸥ kondi tomba kinie kondi tomba yamboma Pulu Yemone ‘Enenga engemo manie pupili. Kondi tolemo ulumunge engemo olandopa pupe yamboma topa manie mundupili.’ nimbe naa molemo. Ene ⸤meltene⸥ kondi tomba temba kinie ene kowa pungí aulke te akisinjimbe. Ene ⸤ulu tene⸥ kondi tomba kinie ‘Ene kamu naa lipili, enge niengi.’ nimbe yuni aku temba.
13 Não sobreveio a vocês tentação que não fosse comum aos homens. E Deus é fiel; ele não permitirá que vocês sejam tentados além do que podem suportar. Mas, quando forem tentados, ele lhes providenciará um escape, para que o possam suportar.
14 * Na konopu monjilio yamboma, ⸤ene naa kanoko konjikulie ulu pulu keri te tenge⸥ kene we melemando ‘Olio nokolemele pulu yema.’ ningu popo toko kalemele mele akuma bulu siku, aku telemele koleama munduku kelko kowa pangi.
14 Por isso, meus amados irmãos, fujam da idolatria.
15 Nane konopu tondolo pelemo yambomando nikiru kene nikiru mele eneno pilku apureyo.
15 Estou falando a pessoas sensatas; julguem vocês mesmos o que estou dizendo.
16 ⸤Yesusi Kirasini “Imu liku nai.” nirimu mele pilipulie pillawa berete kinie no waene kinie nomolondo⸥ Pulu Yemone tepa konjilimo no waenemo “Ange.” nimbu nombolie nilimolomone, Kirasini olionga nimbe yunge meme ondo lepa kolonjirimu mememo kinie lipu tere lepo molemolo kanumu. Pillawa berete piki maka lepo nolemolo kinie Kirasinge kangimu kinie lipu tere lepo molemolo kanumu. Sike nikiru molo moloye?
16 Não é verdade que o cálice da bênção que abençoamos é uma participação no sangue de Cristo, e que o pão que partimos é uma participação no corpo de Cristo?
17 Akumunge, berete telumu mindi nolemolomonga olio ⸤kinie Kirasi kinie⸥ kangi telumu mele molemolo. Yambo aisili molemolo nakolo berete telumu, olio yamboma kangi telumula.*
17 Por haver um único pão, nós, que somos muitos, somos um só corpo, pois todos participamos de um único pão.
18 Isirele yambomane ulu te pilku telemele mele pilieme: Pulu Yemo popo toko kongi melema kalko silimele kinie Pulu Yemo kaloli kongi melema ongo nolemele yamboma kinie, Pulu Yemo popo toko kongi melema kalemele yamboma kinie, ene pali konopu teluna pupili Pulu Yemo popo toko kalko molemele kanumu.
18 Considerem o povo de Israel: os que comem dos sacrifícios não participam do altar?
19 ⸤Nakolo⸥ aku nikirumunge ‘Kouma kinie unjuma kinie liku anjiku ‘Ime olio nokolemele pulu yema.’ ningu langime popo toko kalemele langimene uluri telemo.’ konopu lepolie nikiruye? Molo ‘Kanu kouma kinie unjuma kinie akumane uluri telemo.’ konopu lepolie nikiruye?
19 Portanto, que estou querendo dizer? Será que o sacrifício oferecido a um ídolo é alguma coisa? Ou o ídolo é alguma coisa?
20 Paa molo! ⸤Aku sipu konopu lepolie naa nikiru. Nikiru mele i sipe:⸥ Ulsu molemele yambomane ⸤we melema⸥ popo toko kalemele kinie kuruma manjiku koyoko indime siku Pulu Yemo naa silimele. ⸤Walsikale Pulu Yemo kinie kuruma kinie liku tere lelko indime manda naa singí. Kuruma lupela, Pulu Yemo lupela.⸥ ‘Ene kuruma pea tapu toko naa molonge kinie papu.’ konopu lekero.*
20 Não! Quero dizer que o que os pagãos sacrificam é oferecido aos demônios e não a Deus, e não quero que vocês tenham comunhão com os demônios.
21 Ailimunge no waenemo kinie langimu kinie nongo, kurumanga langime nongo, liku tere lelko walse tenga puku nongo walse tenga puku nongo, aku manda naa tenge. Ailimunge langi polona kinie kurumanga langi polona kinie, walse tenga puku nongo walse tenga puku nongo tenge kapola naa la temba.
21 Vocês não podem beber do cálice do Senhor e do cálice dos demônios; não podem participar da mesa do Senhor e da mesa dos demônios.
22 Molo “Ailimuni olio konopu keri panjipili.” niemiliye? Yunge tondolomo maniendopa, olionga tondolomo olandopaye? ⸤Aku sipe molo kene yu manjipu pilipu konopu monjipu molamili.⸥
22 Porventura provocaremos o ciúme do Senhor? Somos mais fortes do que ele?
23 ⸤Yambo marene ningindu:⸥ “⸤Olio Kirasinge yambomane⸥ uluma pali manda temolo. ‘Molo!’ nimbé ungu mane te naa pelemo.” ⸤nilimele.⸥ ⸤Aku sike ungu manemane olio naa nokolemo⸥ nakolo aku ulumanga pali mare telemolo kinie aku ulumane olio lipe naa taponjilimo. “Telemolo uluma pali ungu te molo.” nilimelemo sike nilimele nakolo aku* ulumanga pali mare telemolomane olio ⸤Kirasinge yamboma molomolo mele⸥ tepa tondolo naa mundunjilimo.
23 "Tudo é permitido", mas nem tudo convém. "Tudo é permitido", mas nem tudo edifica.
24 ⸤Olio Kirasinge yambomane⸥ “Nanu mindi kapola molopo konopu simbu uluma teambo.” ni naa niemili. ⸤Olionga⸥ angenupili molko konjingí uluma teamili.*
24 Ninguém deve buscar o seu próprio bem, mas sim o dos outros.
25 ⸤Akumunge ulu te i sipe mele:⸥ Langi makete telemele koleana pukulie “I langimuni kuru koyonginje? I langimuni we melte anjiku ‘pulu ye te’ ningu popo tonginje?” ningu aku siku langime naa pilku apuruku, we ⸤topo toko⸥ liku nangi. ⸤Akumunge ungu te Pulu Yemonga bokuna molemo, akumu i sipe:⸥⸤nimbe molemo. pe melema pali Pulu Yemonga⸥ kene langime pali konopu liku munduku naa nangi. We walu nangi.
25 Comam de tudo o que se vende no mercado, sem fazer perguntas por causa da consciência,
26 — ausente —
26 pois "do Senhor é a terra e tudo o que nela existe".
27 Kirasi naa pilili yambo tene enendo “Langi pea namili wai.” nimbé kinie ‘Pamili.’ konopu liengi liemo aku kapola. Ungu te molo. Pungí kinie singí langime pali walu nangi. Konopuni pilkulie, ‘Imu manda nomolo molo i langimuni kolo toli pulu ye te popo tongi liemo nomolo kinie kapola naa temba.’ ningu aku siku konopu liku naa mundengi. Langi singíme ungu te naa walsiku walu liku nangi.
27 Se algum descrente o convidar para uma refeição e você quiser ir, coma de tudo o que lhe for apresentado, sem nada perguntar por causa da consciência.
28 Nakolo yambo tene enendo nimbendo: “I langimu pulu ye te popo topo kalomulu.” nimbé molo “I langimu kuru koyomulu.” nimu liemo kapola “Akumu nomolo kinie olio nimbe sikimu yambomone ‘Enene pilku telemele mele olio aku sipu pilimolo.’ konopu lemba.” ningu pilkulie naa nangi. Sike eneno konopuni ‘Uluri molo.’ ningu pilimele nakolo kanu nimbe simbe yambomone ene Kirasinge yambomane aku langime pilku kanokolie nonge kinie kanopalie yuni konopuni pilipelie ‘Nane we melema popo tombo kinie ungu te molo.’ nimbe pilimbe. Akumu kapola naa temba. ⸤Nakolo enenga yambo tene walsipe pilipelie nimbendo:⸥ “Nane ‘Ulu te teambo.’ nimbulie ‘Aku tembo kinie yambo tene ulu tembomonga pilipe sundupelie altopa yuyu pilipe tepa kenjimbenje.’ nimbu ulu temboma pilipu apurupu, mare tepo mare siye kolopo naa tepo nambemuna tembonje? Tembo mele nambemuna nanu manda naa pilipu sumbi sipu temboye?
28 Mas se alguém lhe disser: "Isto foi oferecido em sacrifício", não coma, tanto por causa da pessoa que o comentou, como da consciência,
29 — ausente —
29 isto é, da consciência do outro e não da sua própria. Pois, por que minha liberdade deve ser julgada pela consciência dos outros?
30 ⸤Pulu ye kolo tolime popo toko kalonge⸥ langime yambo mare kinie pea langi nombó molomolo kinie Pulu Yemondo “Ange.” nimbulie nombo kinie yambo tene nane tembo mele yunge konopuni apurupe pilipelie nando “Teko kenjikinu.” nambemuna nimbéye? ⸤Pulu Yemondo “Ange.” nimbulie nombó langimenga ungu te molo. Aku tembomonga yambo tene nando ungu te nimbé kinie mandaye?⸥” nimbe walsipe molemonje?
30 Se participo da refeição com ação de graças, por que sou condenado por algo pelo qual dou graças a Deus?
31 ⸤Enenga yambo tene aku sipe nimbe walsimbemonga ungu te pundu topo niembo:⸥ Akumunge, enene langi nonge molo no nonge molo ulu te tenge kinie aku ulu tengema pali tengendo ‘Pulu Yemo kapi nimbu yunge imbi ambolopo ola linjemili.’ ningu aku uluma teangi.
31 Assim, quer vocês comam, bebam ou façam qualquer outra coisa, façam tudo para a glória de Deus.
32 Juda yambomane kanoko keri kanolemele uluma naa teko, Juda yambo naa molemele yambomane* kepe kanoko keri kanolemele uluma naa la teangi. Kirasinge yambo marene kanoko keri kanolemele uluma kepe naa la teangi. Nuni teni mele yambo tene kanopalie yuni tepa kenjimbe ulu te naa teani.
32 Não se tornem motivo de tropeço, nem para judeus, nem para gregos, nem para a igreja de Deus.
33 ‘Nane tembomonga yamboma pali kapola molangi.’ nimbu uluma pali pilipu apurupu telio mele, aku siku ⸤teangi⸥. ‘Nane tembomonga na kapola molambo.’ molo ‘Tembomonga na imbi ola molopili.’ molo ‘Tembomonga na mele aisili nosembo.’ aku sipu naa nimbu, ‘Nane tembomonga yambo aisili Pulu Yemone lipe taponjipe mindili nolemelka aulkena wendo lipe yu kinie pea molko konjingí aulkena lipe monjipili.’* nimbu uluma pilipu apurupu telio ⸤mele enene aku siku teangi⸥.
33 Também eu procuro agradar a todos de todas as formas. Porque não estou procurando o meu próprio bem, mas o bem de muitos, para que sejam salvos.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar 1 Coríntios 10, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.