Mateus 22
Umbu-Ungu Kala NT (UBU_KAL) vs VC
1 Yesusini kelepa ungu mare ⸤Juda ye awilimendo nimbendo⸥ ungu iko te pea topalie nimbendo:
1 Jesus tornou a falar-lhes por meio de parábolas:
2 “Pulu Yemo ye nomi kingimu molopa yemboma nokolemoakumu isipe mele: “Ye nomi kingi tene yunge malo ambo limbemonga langi awisili kalondorumu.
2 The kingdom of the heavens has become like a king who made a wedding feast for his son,
3 Koronga “Ye ambo limbe langi pea namili sukundu wangi.” nirimu yemboma yunge kendemandemando “‘‘Kinié langi namili waa.” ni-pee.” nimbe mundorumu, nalo puku aku siku niringi kinie eno “Naa omolo.” niringi.
3 and sent his bondmen to call the persons invited to the wedding feast, and they would not come.
4 Altopa kendemande mare lupe lipe mundupelie nimbendo: “‘‘Langi pea namili wangi.” nirindu yembomando puku ningendo: “Langi tepa mimi tepa pora simu. Yunge kongi kao peleama kinie kongi kao walo wami telime kinie tomu. Langi pali tepa mimi tepa nosilimo kene ye ambo limbemonga langi pea namili waa.” ni-pee.” nirimu.
4 Again he sent other bondmen, saying, Say to the persons invited, Behold, I have prepared my dinner; my oxen and my fatted beasts are killed, and all things ready; come to the wedding feast.
5 Nalo puku niringi kinie naa pilku siye kolko, te yunge poniena pupe, te yunge bisinetena pupe,
5 But they made light of it, and went, one to his own land, and another to his commerce.
6 marene kingimunge kendemandema ambolko liku teko kenjikulie toko kondoringi.
6 And the rest, laying hold of his bondmen, ill-treated and slew {them}.
7 ⸤Aku teringimunge⸥ kingimu mumindili kolopalie yunge ami yemando nimbendo: “Eno molemelena puku toko kondoko enonga koleamo tepe leko to-paa.” nimbe eno lipe mundorumu kinie pukulie, nirimu mele teringi.
7 And {when} the king {heard of it he} was wroth, and having sent his forces, destroyed those murderers and burned their city.
8 Kanu kinie kingimuni yunge kendemandemando nimbendo: “Ye ambo limbemonga langi nosilimolo nalo “Pea namili wangi.” nirindu yemboma nonge kapola naa temba kene
8 Then he says to his bondmen, The wedding feast is ready, but those invited were not worthy;
9 eno pukulie aulke lupe lupe lemomanga pali puku yembo kanongema “Ye ambo limbemonga langi pea namili waa.” ni-pee.” nirimu.
9 go therefore into the thoroughfares of the highways, and as many as ye shall find invite to the wedding feast.
10 Pilkulie kanu kendemandema aulkemanga pali puku yembo kanoringime pali liku maku toringi. Yembo peangama kinie yembo kerime kinie pea liku maku toringi. Kanu kinie ye ambo limbemonga koleana yemboma paa ongo si siku moloringi.
10 And those bondmen went out into the highways, and brought together all as many as they found, both evil and good; and the wedding feast was furnished with guests.
11 Ongo moloringi kinie kingimu “Yembo maku toko molemelema kanambo.” nimbe eno moloringine ombalie, yemboma ye ambo limbe ⸤makune ongemonga wale-pakoli kamume ‘pakoko sukundu wangi.’ ningu siringi⸥ wale-pakolimengaye te wale-pakoli akumenga te naa pakopa molorumu kanopalie
11 And the king, having gone in to see the guests, beheld there a man not clothed with a wedding garment.
12 yundu nimbendo: “Kangomo, nu ye ambo limbe wale te naa pakokono kanokoro kene nu aulke tena sukundu onuye?” nirimu kinie kanu yemone unguri naa nirimu.
12 And he says to him, {My} friend, how camest thou in here not having on a wedding garment? But he was speechless.
13 Kanu kinie kingimuni langi nokoringi kendemandemando nimbendo: “I yemo kimbu kime ka tokolie pena kolea sumbulu tokomona toko pena mundee!” nirimu. Akune yemboma paa mindili nongolie kola teko pereko molonge.” ⸤nimbe Yesusini nirimu.⸥
13 Then said the king to the servants, Bind him feet and hands, and take him away, and cast him out into the outer darkness: there shall be the weeping and the gnashing of teeth.
14 ⸤Aku nimbelie Yesusini ungu ikomonga pulumu kamu nimbendo:⸥ “Sike ⸤Pulu Yemone⸥ yembo awisilindu “Waa.” nilimo nalo yembo koltalo mindimako topa “Sukundu waa.” nilimo.” nirimu.
14 For many are called ones, but few chosen ones.
15 ⸤Yesusini aku sipe nirimu⸥ kinie ⸤pilkulie⸥ Parisi yemaulsu puku eno enono liku maku tokolie ningendo: “‘Yesusini ungu te nimbe kenjepili.’ nimbu nambe-eamiliye?” ningu kerepale ningulie niringimuni,
15 — ausente —
16 eno lombili andolime kinie ye nomi kingi Erotenga talape ye mare kinie liku Yesusi molorumune liku mundoringi, eno puku Yesusindu ningendo: “Ungu Mane Silimu, olio pilimolo, ‘nuni ungu sikema mindi ningu, Pulu Yemone “Teaa.” nilimo ulume paa sike ungume mane siku, nu yembo teluringe kepe konopu kimbu naa siku, yemboma pipili naa kolko enondo pali ungu telu siku kapola kapola ningu silino.’ konopu lemolo.
16 And they send out to him their disciples with the Herodians, saying, Teacher, we know that thou art true and teachest the way of God in truth, and carest not for any one, for thou regardest not men's person;
17 Aku siku ningu molenomonga nu nambolka konopu lekenoye? Olione Romo Gapomano Ye Paa Awili Kumbine ‘Sisa’ nilimu kou takisi tomulu liemo kapola molo moloye? Pulu Yemone akumundu ungu mane sirimu ungu mane nambolkamo pelemoye? Ningu si.” niringi.
17 tell us therefore what thou thinkest: Is it lawful to give tribute to Caesar, or not?
18 Nalo Yesusini yu-kinie konopu keri panjiku yu teko kenjinge teringi pilipelie enondo nimbendo: “Eno kolo toko topele mapele toli yema,‘Yuni nimbe kenjepili.’ ningu nambemune na manda manjiku kolo toko walsikimiliye?
18 But Jesus, knowing their wickedness, said, Why tempt ye me, hypocrites?
19 Takisi tolemele kou mongo te na liku ora siee.” nirimu. Enone yu molorumune te mengo ongo yu siringi.
19 Shew me the money of the tribute. And they presented to him a denarius.
20 Kanu kinie Yesusini enondo nimbendo: “I koune nainge kumbikeremo kinie imbimu kinie molemoye?” nirimu.
20 And he says to them, Whose {is} this image and superscription?
21 Enone yundu ningendo: “Romo Gapomano Ye Paa Awili Kumbine Sisamonga kumbikeremo kinie imbimu kinie molemo.” niringi. Kanu kinie yuni enondo nimbendo: “⸤Kou monemo Sisamonga⸥ kene Sisamonga melema Sisamo yuyu siku, Pulu Yemonga melema Pulu Yemo yuyu siee.” nirimu.
21 They say to him, Caesar's. Then he says to them, Pay then what is Caesar's to Caesar, and what is God's to God.
22 Yuni aku sipe ⸤paa sumbi sipe⸥ nirimu mele pilkulie ⸤‘Yu paa pilipe konginjeli pelemo yemo lepamo.’ ningu pilku⸥ konopu awisili liku mundukulie yu munduku siye kolko eno puringi.
22 And when they heard {him}, they wondered, and left him, and went away.
23 ⸤Kanu yema Yesusi kinie kou takisi toli ungumu ningu pora siringi kinie⸥ pe aku enamonga Sadusi ye mareYesusi molorumune oringi. Sadusi yema eno ‘Pulu Yemone pe kolemele yemboma topa naa makinjindimbe, lomboroko ola naa molonge.’ ningu pilku moloringi talapemo. Aku Sadusi yema ongo Yesusi walsiku pilkulie ningendo:
23 — ausente —
24 “Ungu Mane Silimu, ⸤Pulu Yemonga ungu manema olio sirimu ye⸥ Mosisini ungu mane sipelie nimbendo:nirimu aku sipe bokune molemo kanumu.
24 saying, Teacher, Moses said, If any one die, not having children, his brother shall marry his wife and shall raise up seed to his brother.
25 ⸤Aku ungu manemonga ulu te olionga ye mare-kinie wendo orumu mele nu walsipu piliemili.⸥ “Angenupili yepoko pakera moloringi. Komomo ambo lipelie kolorumu. Ambolango te naa molopili kolorumu kulu yunge bulkundu angenumuni ⸤yunge angenu kolorumumunge⸥ ambolango ‘Mendambo.’ nimbe ambo wayemo kelepa lsimu.
25 Now there were with us seven brethren; and the first having married died, and not having seed, left his wife to his brother.
26 Nalo ambolango te naa mendepalie yu we kolorumula. Yunge bulkundumuni kanu ambomo lsimula nalo yu kepe we kolorumula. Aku teliku pukulie ye yepoko pakera pali ambolango telu kepe naa mengolie kolko pora siringi kinie akiliomo we kolorumula.
26 In like manner also the second and the third, unto the seven.
27 Pe ambomo yu kolorumula.
27 And last of all the woman also died.
28 Akumunge, kolemele yemboma pe lomboroko ola molonge kinie kanu ambomo ye yepoko pakera pali ya mana lsingi kulu ambomo yu ye paa nainge menu molombaye?” niringi.
28 In the resurrection therefore of which of the seven shall she be wife, for all had her?
29 Yesusini enondo topondopa nimbendo: “Eno Pulu Yemonga bokune ungu molemoma kinie, Pulu Yemo kinie tondolo pelemo mele kinie, naa pilku lou lemelemonga ⸤yemboma pe tengemondo nikimili mele pilku sunduku kolo tokomele⸥..
29 And Jesus answering said to them, Ye err, not knowing the scriptures nor the power of God.
30 Lomboroko ola molonge yembomanga yema ambo naa liku, amboma ye naa puku, aku paa naa tenge. Mulu koleana molemele angelloma molemele mele aku siku molonge. ⸤Angellomane mana yemboma telemele mele naa telemele kanumu.⸥ Aku tengemonga ⸤‘Eno Pulu Yemonga ungumu pilku sunduku lawa telemele.’ nikiru.⸥
30 For in the resurrection they neither marry nor are given in marriage, but are as angels of God in heaven.
31 “Nalo ⸤eno Sadusimene⸥ ‘Kolemele yemboma lomboroko ola naa molonge.’ konopu lemelemonga ungu te Pulu Yemone enondo nirimumu enone naa kanoko pilimeleye? Yuni isipe nimbendo:Pulu Yemonga bokune aku ungu molemomo naa kanoko pilimeleye? ⸤‘Enonga Pulu Yemo molorundu.’ naa nirimu. ‘Enonga Pulu Yemo molio.’ nirimu kanumu.⸥ Pulu Yemo yu kololi yembomanga Pulu Yemo molo; yu konde mololi yembomanga Pulu Yemo.” nirimu.
31 Quanto à ressurreição dos mortos, não lestes o que Deus vos disse:
32 — ausente —
32 Eu sou o Deus de Abraão, o Deus de Isaac e o Deus de Jacó {Ex 3,6}? Ora, ele não é Deus dos mortos, mas Deus dos vivos.
33 Yuni aku nirimu mele yembo maku toko moloringimene pilkulie yunge ungu mane sirimu ungume pilkulie pungu-pungu ningu paa konopu awisili liku mundoringi.
33 E, ouvindo esta doutrina, as turbas se enchiam de grande admiração.
34 Nalo Yesusini aku ungu nirimumuni Sadusi yemanga ungumu pipi sinderimu, eno ungu te naa perimu-ne Parisi yemanepilkulie eno liku maku toko ⸤Yesusi molorumune⸥ oringi.
34 Sabendo os fariseus que Jesus reduzira ao silêncio os saduceus, reuniram-se
35 ⸤Oringi kinie⸥ enonga ye te, yu Pulu Yemonga ungu manemanga pulume pilipe kondorumu yemone ‘Yuni nimbe kenjimbenje manda manjipu piliembo.’ nimbeYesusindu walsipe pilipelie nimbendo:
35 e um deles, doutor da lei, fez-lhe esta pergunta para pô-lo à prova:
36 “Ungu Mane Silimu, Pulu Yemone ungu mane sirimu pelemomanga nambolka ungu manemo yu olandopaye?” nirimu.
36 Mestre, qual é o maior mandamento da lei?
37 Yesusini yundu nimbendo: “Ungu mane olandopamo isipe:aku nimbe pelemo.
37 Respondeu Jesus: Amarás o Senhor teu Deus de todo teu coração, de toda tua alma e de todo teu espírito {Dt 6,5}.
38 Aku ungu manemo yu paa tondolo, olandopamo.
38 Este é o maior e o primeiro mandamento.
39 Talo sipe ungu manemo yu-kinie telu sipe mele. Akumu isipe:nimbe pelemo.
39 E o segundo, semelhante a este, é: Amarás teu próximo como a ti mesmo {Lv 19,18}.
40 Pulu Yemonga ungu mane Mosisini sirimume pali kinie, Pulu Yemone ungu umbu tondorumume pilku yemboma ningu siringi yemane bokune toringi ungume pali kinie,kanu ungumenga pulumu aku ungu maneselo mindi.” nirimu.
40 Nesses dois mandamentos se resumem toda a lei e os profetas.
41 Kanu kinie Parisi yema aku siku we maku toko molangi Yesusini enondo isipe walsipelie nimbendo:
41 Como os fariseus se agrupassem, Jesus interrogou-os:
42 “Pulu Yemone “Eno nokopa kondomba ye te lipu mundumbo.” ou nimbe mako torumu ye nomi Kirasimunduenone nambolka konopu lekemeleye? Yunawe? Yu nawene kalopa limbe konopu lemeleye?” nirimu kinie enone ningendo: “⸤Ye nomi Kirasimu yu ye nomi kingi⸥ Depisini kalopa limbe ye te.”niringi.
42 Que pensais vós de Cristo? De quem é filho? Responderam: De Davi!
43 Yuni altopa eno walsipelie nimbendo: “Aku liemo ⸤Pulu Yemonga⸥ Minimu Depisinge konopune molopalie ungu te nirimu kinie Depisini pilipelie ye nomi Kirasimundu “Awilimu” nirimu akumu nambemune nirimu konopu lekemeleye? Depisi yuni ⸤ye Kirasimu molomba mele⸥ isipe nirimu:
43 Como então, prosseguiu Jesus, Davi, falando sob inspiração do Espírito, chama-o Senhor, dizendo:
44 “Awili ⸤Pulu Ye Yawene⸥ nanga Awilimundu nimbendo:nimbe Depisini nirimu kanumu.
44 O Senhor disse a meu Senhor: Senta-te à minha direita, até que eu ponha teus inimigos por escabelo dos teus pés {Sl 109,1}?
45 Depisini ⸤ye nomi Kirasimu⸥ yundu “Nu nanga Awilimu.” nirimu liemo yu pe nambepa Depisini kalopa limbe ye te ⸤mindi⸥ molombaye?” nirimu.
45 Se, pois, Davi o chama Senhor, como é ele seu filho?
46 ⸤Yesusini aku sipe walserimu mele pilkulie⸥ ye akune moloringimenga tene ungu telu kepe topondoko manda naa niringi. ⸤Enone yu walsiku pilieringi ungume pali yuni topondopa anjo nimbe kondorumu pilkulie⸥ pe altoko yu ungu te walsiku pilingendo pipili kolko naa walseringi.
46 Ninguém pôde responder-lhe nada. E, depois daquele dia, ninguém mais ousou interrogá-lo.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 22, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.