Atos 23
Umbu-Ungu Kala NT (UBU_KAL) vs NAA
1 Kanu kinie Pollone kanjolloma neme neme nimbe kanopalie nimbendo: “Angokeme, na Pulu Yemo kanopa molopili yuni “Tei.” nilimo mele andopo telio kinie ‘Na Pulu Yemone kanopa keri kanolemo ulu te tepo kenjikiru lemo.’ nimbu naa pilierindu.” nirimu.
1 Paulo, fixando os olhos no Sinédrio, disse: — Meus irmãos, tenho vivido até o dia de hoje com a consciência limpa diante de Deus.
2 Aku nirimu kinie Pulu Yemo popo tondoringi ye awili olandopaAnanayasini Pollo kinie nondoko angilieringi yemando nimbendo: “Yu kerena larauwe taa.” nirimu.
2 Mas Ananias, o sumo sacerdote, mandou aos que estavam perto de Paulo que lhe batessem na boca.
3 Ananayasini aku nirimu kinie Pollone yundu ⸤ungu iko topalie⸥ nimbendo: “Ulke kengelena peneme kake teli kandongimu,nu Pulu Yemone larauwe tomba. ‘Pulu Yemone “Teaa.” nimbe mane silimo mele pilkulie na kote tendambo.’ konopu lekeno nalo “Na larauwe taa.” nikinumunge nu nunu Pulu Yemonga ungu manema pulue tokono lemo.” nirimu.
3 Então Paulo lhe disse: — Deus há de ferir você, parede branqueada! Você está aí sentado para me julgar de acordo com a Lei e, contra a Lei, ordena que eu seja agredido?
4 Pollo kinie nondoko angilieringi yemane ningendo: “Nu Pulu Yemo popo tondoli ye awili olandopa kake telimu pipili naa tekemo-na ungu taka tondokonoye?” niringi.
4 Os que estavam ali perguntaram a Paulo: — Você está insultando o sumo sacerdote de Deus?
5 Pollone nimbendo: “Angokeme, yu kanu ye nomimu kanopo imbi naa sipulie aku sipu nindu. Ungu te Pulu Yemonga bokune molemo mele isipe:nimbe molemo, akumu na pilio. ‘Yu aku ye nomimu molemo.’ nimbu kanopo imbi silkenje yu ungu taka naa tondolka.” nirimu.
5 Paulo respondeu: — Eu não sabia, irmãos, que ele é sumo sacerdote. Porque está escrito: “Não fale mal de uma autoridade do seu povo.”
6 Pollone aku nimbelie nirimumuni, yu yuyu konopu kimbu sipelie ‘Ikanjollo ye mare Sadusi yema, mare Parisi yema lemo.’konopu lepalie, yuni nimbendo: “Angokeme, na Parisi yemo moliola. Tara Parisi yemo molorumula. ‘Yemboma kolkolie lomboroko ola molonge.’ nimbu pilio. Na aku sipu konopu leliomonga na kote tendekemele.” nirimu.
6 Como Paulo sabia que uma parte do Sinédrio se compunha de saduceus e outra, de fariseus, exclamou: — Irmãos, eu sou fariseu, filho de fariseus. Estou sendo julgado por causa da esperança e da ressurreição dos mortos!
7 Yuni aku nirimu pilkulie, Parisi yema kinie Sadusi yema kinie kerepale ningulie, kanjollo yema talape talo mele moloringi.
7 Ditas estas palavras, começou uma grande discussão entre fariseus e saduceus, e o Sinédrio se dividiu.
8 (Kerepale niringimunge pulumu isipe: Sadusi yemane ningendo: “Yembo te kolopalie lomboropa ola naa molomba. Angelloma kinie minime kinie kurume kinie naa molemele.” niringi nalo Parisi yemane ningendo: “Yemboma lomboroko ola molonge. Angelloma kinie minime kinie kurume kinie paa sike molemele.” niringi.)
8 Pois os saduceus dizem que não há ressurreição, nem anjo, nem espírito, ao passo que os fariseus admitem todas essas coisas.
9 Aku ningu pilieringi mele Pollone pilipelie ungu nirimu pilkulie kanjolloma mumindili kolko tondolo kerepale ningu anjo yando ungu panjeringi. Pulu Yemonga ungu manemanga pulume pilku mane siringi ye mare,eno Parisi yema moloringi, kanumene ola angilku tondolo mundukulie ningendo: “I yemo ‘Ulu te tepa naa kenjemu.’ nimbu pilkimulu. Yu mini tene molo angello tene ungu te nimbe simunje?” niringi.
9 Houve, pois, muita gritaria no Sinédrio. E, levantando-se alguns escribas que eram do partido dos fariseus, discutiam, dizendo: — Não achamos neste homem mal algum. E se, de fato, algum espírito ou anjo falou com ele?
10 Eno tondolo irinele teko paa mumindili koloringi kulu Romo ami ye nomimuni mini-wale mundupelie, ‘Pollo anjo yando kundukulie yu toko kondonge.’ konopu lepalie, ami yemando nimbendo: “Eno maniendo puku, yu tondolo munduku liku meli ulkendo waa.” nirimu.
10 Como a discussão ficava cada vez mais intensa, o comandante, temendo que Paulo fosse despedaçado por eles, mandou descer a guarda para que o retirassem dali e o levassem para a fortaleza.
11 Opalikundu ipulueli AwilimuPollo molorumune nondopa ombalie nimbendo: “Nu pipili naa kolko toyombo toko molou. Kinié ya kolea awili Jerusalleme nanga ungumu ningu sinu, aku siku mele nuni kolea awili Romoungumu ningu sini lemo.” nirimu.
11 Na noite seguinte, o Senhor, pondo-se ao lado de Paulo, disse:
12 Orili-ou Juda ye awilimene ungu te ningu panjikulie ningendo: “Pollo topo kondamili. Ou naa topo kondopolie, no kinie langi naa nomolo.” ningu mi lieringi.
12 Quando amanheceu, os judeus se reuniram e juraram que não haviam de comer, nem beber, enquanto não matassem Paulo.
13 Pollo tongendo langi niringi ye tu paono mele moloringi.
13 Eram mais de quarenta os que se envolveram nessa conspiração.
14 Aku siku ningu panjikulie, eno Pulu Yemo popo tondoringi ye awilime kinie Juda yembomanga tapu yema kiniemoloringine pukulie ningendo: “Olio ungu te nimbu panjipu mi liemulu mele isipe: “Pollo ou naa topolie nimolomone, langi wallo kolte kepe paa naa nomolo.” nimulu.
14 Estes foram falar com os principais sacerdotes e os anciãos e disseram: — Juramos, sob pena de maldição, não comer coisa alguma, enquanto não matarmos Paulo.
15 Aku temulu kene kanjolloma kinie enone ami ye nomimu molemona ningu mundukulie kolo toko yundu “Pollo ungu mare altopa omba nimbe sipili. Pulume paa mimi sipu piliemili, memba maniendo opili.” niee.” niringi. “Pe yu mengo onge kinie eno molongena ou naa opili aulkena nokopo molopo yu topo kondomolo.” niringi.
15 Por isso, agora, juntamente com o Sinédrio, mandem um recado ao comandante para que ele o apresente a vocês, sob o pretexto de que desejam investigar mais acuradamente o caso dele; e nós, antes que ele chegue, estaremos prontos para matá-lo.
16 Nalo Pollo kemulunge malone, enone yunge kepa tongendo langi niringi mele pilipelie, yu ami yema peringi ulkena Pollo molorumune pupe nimbe sirimu.
16 Mas o filho da irmã de Paulo, tendo ouvido a respeito da trama, foi, entrou na fortaleza e contou tudo a Paulo.
17 Kanu kinie Pollone ami ye wane anderete nokorumu ye te “Ou.” nimbelie yundu nimbendo: “I kango yemo enonga ye nomimu ungu te pelemomo nimbe sipili, yu molemona mengo pani.” nirimu.
17 Então este, chamando um dos centuriões, disse: — Leve este rapaz ao comandante, porque tem algo a dizer.
18 Pollone aku nirimu pilipelie kanu yemo yunge ye nomimu molorumune kango yemo meli purumu. Memba pupelie ami ye nomimundu nimbendo: “Ya ka ulke pelemo ye ‘Pollo’ nili kanumuni nando “Ou.” nimbelie nimbendo: “I kango yemo nunge ye awilimundu ungu te nimbé kene yu molemona mengo pu.” nimu-ne meli okoro.” nirimu.
18 O centurião levou o rapaz ao comandante e disse: — O prisioneiro Paulo me chamou e pediu que eu trouxesse à sua presença este rapaz, pois tem algo a dizer ao senhor.
19 Ye nomi kanumuni kangomo ki ambolopa meli tenga lupe pupe elolo molkololie yu walsipelie nimbendo: “Nuni nambolka unguri ninindu onuye?” nirimu.
19 O comandante pegou o rapaz pela mão e, levando-o para um lado, perguntou-lhe: — O que você tem para me dizer?
20 Kangomone yundu nimbendo: “Juda ye awilimene ‘Opali nu walsiku, “Eno Pollo ungu mare altopa omba nimbe sipili, pulume paa mimi sipu piliemili, nuni olio kanjolloma molomolona mengo maniendo wani.” kolo topo aku sipu niemili.’ ningu ou ningu panjengi.
20 Ele respondeu: — Os judeus decidiram pedir ao senhor que, amanhã, apresente Paulo ao Sinédrio, sob o pretexto de que desejam fazer uma investigação mais acurada a respeito dele.
21 Nalo enonga ungu ninge mele naa pilieni! Enonga ye tu paono mele “Olio ou Pollo topo naa kondopolie langi kepe no kepe naa nomolo.” ningu mi liengi. Nuni “E.” ningu meli oni kinie toko kondongendo aulkena nokoko molonge.” nirimu.
21 Não se deixe persuadir, porque mais de quarenta deles armaram uma emboscada. Fizeram um pacto de, sob pena de maldição, não comer, nem beber, enquanto não matarem Paulo; e agora estão prontos, esperando que o senhor prometa atender o pedido deles.
22 Ami ye nomimuni kango yemondo nimbendo: “Kinié na ningu sikinu mele anjo yembo tendo lupe paa naa ningu sikulie we pu.” nirimu.
22 Então o comandante despediu o rapaz, recomendando-lhe que não dissesse a ninguém ter lhe trazido estas informações.
23 Kangomo purumu kinie ami ye nomimuni ami ye wane anderete wane anderete ningulu nokoringili yeselo “Wale.” nimbelie nimbendo: “Elo ami ye tu anderete kinie kongi otena andolemele ami ye tere paono tene kinie tólo mengo andolemele ami ye tu anderete kinie liku maku tokolie, kinié ipulueli ena nani killoko Pollo meli kolea awili Sisaria pangi.
23 Chamando dois centuriões, ordenou: — Tenham de prontidão duzentos soldados, setenta cavaleiros e duzentos lanceiros para irem até Cesareia a partir das nove horas da noite.
24 Pollo aulkena tonge kene yu kongi otena molopili kolea Pellisitane disiriki Romo gapomano ye Pillikisi kolea awili Sisaria molemona mengo pangi. Yu aulkena ulu te wendo naa opili nokoko kondoko meli pangi.” nirimu.
24 Preparem também animais para fazer Paulo montar e levem-no com segurança ao governador Félix.
25 Aku nimbelie ye nomimuni ‘Pillikisi puku siengi.’ nimbe pepá te topalie nimbendo:
25 O comandante escreveu uma carta nestes termos:
26 ‘Na Lodiasi LLisiasini ipepámo
26 “Cláudio Lísias ao excelentíssimo governador Félix. Saudações.
27 Iye mengo okomelemo Juda yembomane
27 Este homem foi preso pelos judeus e estava prestes a ser morto por eles, quando eu, sobrevindo com a guarda, o livrei, por saber que ele era romano.
28 “Yu tepa kenjemu.” ningu
28 Querendo certificar-me do motivo por que o acusavam, levei-o ao Sinédrio deles.
29 Meli pupulie piliendu kinie
29 Descobri que ele era acusado de coisas referentes à lei que os rege, mas nada que justificasse morte ou mesmo prisão.
30 Kanu kinie pe yu tongendo langi ningi melenimbe yu pepá te topa aku sipe nirimu.
30 Sendo eu informado de que ia haver uma emboscada contra o homem, tratei de enviá-lo imediatamente ao senhor, intimando também os acusadores a irem dizer, na sua presença, o que eles têm contra ele. Passe bem.”
31 Kanu kinie ami ye nomimuni “Teaa.” nirimu mele tengendo ipulueli Pollo liku meli Andipatirisi taonona puku pekolie niringimuni,
31 Então os soldados, conforme lhes foi ordenado, pegaram Paulo e, durante a noite, o conduziram até Antipátride.
32 orili-ou ‘Kongi otena andoli ami yema Pollo lkisiku mengo pangi.’ ningu ami ye wema kelko yando oringi.
32 No dia seguinte, voltaram para a fortaleza, tendo deixado os cavaleiros encarregados de seguir viagem com ele.
33 Otena andoli ami yema Pollo mengo kolea awili Sisaria suku ongolie, gapomano ye awilimu molorumune Pollo meli pukulie pepámo siringi.
33 Quando estes chegaram a Cesareia, entregaram a carta ao governador e também lhe apresentaram Paulo.
34 Gapomano ye awilimuni pepámo lipe kanopalie, Pollo walsipelie nimbendo: “Nunge poropinji tenaye?” nirimu. Pollone nimbendo: “Na kolea Sillisia poropinji yemo.” nirimu kinie pilipelie nirimumuni,
34 Lida a carta, o governador perguntou de que província Paulo era. E, quando soube que era da Cilícia,
35 yuni nimbendo: “Nu ‘kote tendamili.’ nikimili yema onge kinie nunge kotemo piliembo.” nirimu. Aku nimbelie yuni nimbendo: “Pollo ye nomi kingi Erotene ou takopa perimu gapomano ulkena pepili mengo puku nokaa.” nirimu.
35 disse: — Ouvirei você quando chegarem os seus acusadores. E mandou que ele ficasse preso no Pretório de Herodes.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 23, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.