1 Coríntios 12
Umbu-Ungu Andelale NT (UBU_AND) vs NTLH
1 ⸤Manda,⸥ ango-keme, Pulu Yemonga Mini Kake Sélimuni Karasinga yomboma tondoloma moke sepa silimúmunga ⸤pepá toko siringi pepána mangilku pilieringimunga kiniá ungu se pundu topo ‘Mini Kake Sélimuni silimú tondoloma⸥ mimi siku piliangi.’ nimbu akuma ono nimbu siembo.
1 Meus irmãos, quero que vocês saibam a verdade a respeito dos dons que o Espírito Santo dá.
2 Ono u Karasinga yombo talapena ultu moloringi kinia ⸤ye marene⸥ ono kolo toko mane siringi kinia ‘Sika.’ ningu kuru mondokole onone lawa seko, méle ungu naa nili we-mélemando ‘Ima olio nokolemele pulu yomboma.’ ningu mélema popo toko kalko, ulu akuma u seringi mele pilielemele.
2 Vocês sabem que, quando ainda eram pagãos, vocês eram desviados, de várias maneiras, para a adoração dos ídolos, os quais não têm vida.
3 Akumunga, ono ungu se paa piliangi, nimbu siembo: Pulu Yemonga Minimuni ambololemo yombo sene “Yesusi molopa kinjepili.” paa manda naa nimbá. “Yesusi yu Ye-Awilimu.” nilimili akumu we naa nilimilila. Mini Kake Sélimuni ambololemo yombomane mindi “Yesusi yu Ye-Awilimu” nilimili. Akumu piliaa!
3 Por isso precisam compreender que ninguém que diz “Que Jesus seja maldito!” pode estar falando pelo poder do Espírito de Deus. E que ninguém pode dizer “Jesus é Senhor”, a não ser que seja guiado pelo Espírito Santo.
4 Minimunga we silimú tondolo lupa lupama pelemo-na-kolo silimú Mini selumu mindi.
4 Existem tipos diferentes de dons espirituais, mas é um só e o mesmo Espírito quem dá esses dons.
5 Ye-Awilimunga kongono olione sendelemolo kongono lupa lupama pelemo-na-kolo ⸤ “Kongono saa.” ⸥ nilimú Ye-Awili selumu mindi molemo.
5 Existem maneiras diferentes de servir, mas o Senhor que servimos é o mesmo.
6 Kongono selemolo tondolo lupa lupama pelemo-na-kolo aku tondoloma pali yomboma silimú Pulu Yemo selu mindi molemo.
6 Há diferentes habilidades para realizar o trabalho, mas é o mesmo Deus quem dá a cada um a habilidade para fazê-lo.
7 ⸤Karasinga yomboma pali⸥ ‘Anju yando liku tapondangi.’ nimba Minimuni olio tondoloma yu-mele-mele moke sepa silimú. We naa silimú.
7 Para o bem de todos, Deus dá a cada um alguma prova da presença do Espírito Santo.
8 ⸤Akumu i-sipa mele:⸥ Unguma apurupa sumbi sipa nimba kondoli tondolomo Minimuni yombo se silimú. Pulu Yemonga ulumanga puluma pilipa kondoli tondolomo aku Mini selumuni mindi yombo sela silimú.
8 Para uma pessoa o Espírito dá a mensagem de sabedoria e para outra o mesmo Espírito dá a mensagem de conhecimento.
9 ‘Pulu Yemo mawa sembó mele paa sika sembá.’ nimba kuru mondoli tondolomo Mini selumunila yombo se silimú. Kuru tomba yomboma sepa peanga sindeli tondolomo Mini selumunila yombo se silimú.
9 Para uma pessoa o mesmo Espírito dá fé e para outra dá o poder de curar.
10 Ulu-tondoloma seli tondolomo yombo se sipa, Pulu Yemone ungu-umbu tondolemoma pilipa yomboma nimba sili tondolomo yombo se sipa, Minimunga unguma kinia uluma kinia, kurumanga unguma kinia uluma kinia, pilipa mimi sipa apuroli tondolomo yombo se sipa, umbu-ungu lupa lupama naa pilipa we walu lieli tondolomo yombo se sipa, kanu umbu-ungu lupa lupa we walu lieli unguma pilipa ⸤ ‘Yomboma piliangi.’ nimba⸥ topele topa nimba sindeli tondolomo yombo se sipa, ⸤aku sipa tondolo lupa lupama Mini selumuni moke sepa⸥ silimú.
10 Uma pessoa recebe do Espírito poder para fazer milagres, e outra recebe o dom de anunciar a mensagem de Deus. Ainda outra pessoa recebe a capacidade para saber a diferença entre os dons que vêm do Espírito e os que não vêm dele. Para uma pessoa o Espírito dá a capacidade de falar em línguas estranhas e para outra ele dá a capacidade de interpretar o que essas línguas querem dizer.
11 Aku tondoloma awisili na-kolo Mini selumu. Aku tondoloma pali Mini selumuni mindi sendelemo. Yu yuyu konopumuni pilipa tondoloma moke sepa yomboma yu-mele-mele silimú.
11 Porém é um só e o mesmo Espírito quem faz tudo isso. Ele dá um dom diferente para cada pessoa, conforme ele quer.
12 ⸤Minimuni tondolo lupa-lupama yomboma yu-mele-mele moke sepa silimúmunga pulumu i-sipa:⸥ Kangimu kimbu ki méle awisili gilimú-na-kolo kangi selumu. Sika kangimunga kimbu ki méle awisili gilimú-na-kolo aku mélema lipa sere lepa kangi selumu. Karasi yu aku sipala molemo. ⸤Yu kangi selumu na-kolo méle awisili. Yunga kangimunga mélema olio.⸥
12 Cristo é como um corpo, o qual tem muitas partes. E todas as partes, mesmo sendo muitas, formam um só corpo.
13 Olio Juda yomboma kinia, Juda yombo naa molko ultukundu molemele yomboma kinia, méle kaloli naa liku kongono we sendeli kendemande-yomboma kinia, yombo sene naa nokopa ono onono we molemele yomboma kinia, olio pali ‘Ono yombo kangi selumu molangi.’ nimba Mini ⸤Kake Séli⸥ selumuni mindi no linderimu. ⸤Pulu Yemone⸥ ‘No mele nangi.’ nimba sirimu norumulu Mini selumu mindi ⸤olionga pali konopumanga molemo⸥.
13 Assim, também, todos nós, judeus e não judeus, escravos e livres, fomos batizados pelo mesmo Espírito para formar um só corpo. E a todos nós foi dado de beber do mesmo Espírito.
14 Olio pilielemolo, kangimu yu méle selumu mindi mólo. Yu méle paa awisili lipa sere lepa kangi selumu.
14 Pois o corpo não é feito de uma só parte, mas de muitas.
15 Aku kene kimbumuni nimbale: “Na kimu mólo kene na kangimunga mélse mólo.” nilkanje yu kangina gilimúmunga yu kangimunga mélse we naa gilkaye? ⸤Kimbumuni aku nilkanje kepe yu kangina naa gilimba aulka se wendo naa olka.⸥
15 Se o pé disser: “Já que não sou mão, não sou do corpo”, nem por isso deixa de ser do corpo.
16 ⸤Molo⸥ komumuni nimbale: “Na mongomo mólo kene na kangimunga mélse mólo.” nilkanje yu kangina gilimúmunga yu kangimunga mélse we naa gilkaye? ⸤Komumuni aku nilkanje kepe yu kangina naa gilimba aulka se wendo naa olka.⸥
16 Se o ouvido disser: “Já que não sou olho, não sou do corpo”, nem por isso deixa de ser do corpo.
17 Kangimu pali mongomo mindinje kangimuni nambi sepa unguma pilkaye? Kangimu pali komumu mindinje kangimuni nambi sepa mélemanga munama pilkaye?
17 Se o corpo todo fosse olho, como poderíamos ouvir? E, se o corpo todo fosse ouvido, como poderíamos cheirar?
18 Aku-sipa na-kolo ⸤kangimu pali aku sipa mólo.⸥ Pulu Yemone ‘Kangina mélema giliepili.’ nirimuma yuyu ‘I-sipa i-sipa giliepili.’ konopumuni pilierimu mele “Giliepili.” nirimu. ⸤Kangimunga mélema we walu naa gilimú.⸥
18 Assim Deus colocou cada parte diferente do corpo conforme ele quis.
19 Kangimunga méle seluri mindi gilkanje yu sika kangi se mólo.
19 Se o corpo todo fosse uma parte só, não existiria corpo.
20 Aku-na-kolo kangimu aku sipa mólo. ⸤Kangina⸥ kimbu ki méle awisili gilimú-na-kolo lipa sere lepa yu kangi selumu.
20 De fato, existem muitas partes, mas um só corpo.
21 ⸤Akumunga,⸥ mongomone kimundu nimbale: “Nu naa molenanje na nanu molopo kondolka.” manda naa nilka. Pengemone kimbumundu “Nu naa molenanje na nanu manda molka.” manda naala nilka.
21 Portanto, o olho não pode dizer para a mão: “Eu não preciso de você.” E a cabeça não pode dizer para os pés: “Não preciso de vocês.”
22 Aku-na-kolo aku sipa mólo. Kangimunga méle gilimúmanga mare pilipuli ‘Akuma unguri mólo. Akumane kongono tondolo se naa selemo.’ konopu lemolo mélema naa gilkanje kangimu paa manda naa molka.
22 O fato é que as partes do corpo que parecem ser as mais fracas são as mais necessárias,
23 Kangina gilimú méle mare ‘Méle peangama mólo.’ nilimuluma mimi sipu nokolemolo; ‘Kanopo peanga naa pilielemolo mélema.’ nimbu ‘Mona gilkanje olio pipili selka.’ nilimulu mélema mimi sipu aki tolemolo;
23 e aquelas que achamos menos honrosas são as que tratamos com mais honra. E as partes que parecem ser feias recebem um cuidado especial,
24 kangimunga méle mare ‘We gilimba kinia unguri mólo.’ nimbu aki naa topo ‘We liepili.’ nimbu siye kololemolo. ⸤Aku sipu kangimunga mélema yu-mele-mele pilipu apurupu selemolo⸥-na-kolo kangina gilimú mélema pali Pulu Yemone ‘Sere leko giliangi.’ nirimu. Kangina méle mare ‘Imbi naa mololima.’ nilimili akuma Pulu Yemone ‘Paa kumbina molopili.’ nirimu.
24 que as outras mais bonitas não precisam. Foi assim que Deus fez o corpo, dando mais honra às partes menos honrosas.
25 ‘Kangimunga mélema pulua toko yu-mele-mele opa-tou naa giliepili. Anju yando selu-siku nokoko molangi.’ nimba ⸤Pulu Yemone ‘Kangimunga mélema pali selu-siku giliepili. Se imbi mololi, se imbi naa mololima mólo.’ ⸥ nirimu.
25 Desse modo não existe divisão no corpo, mas todas as suas partes têm o mesmo interesse umas pelas outras.
26 Kangimunga mélse umbuna selemo molo mindili nolemo kinia kangimunga mélema pali umbuna sepili mindili nongo molemelela. Kangimunga mélse kape nilimili kinia kangimunga mélema pali kanu mélemo kinia pea konopu siku molemelela.
26 Se uma parte do corpo sofre, todas as outras sofrem com ela. Se uma é elogiada, todas as outras se alegram com ela.
27 Manda, ⸤kangimundu nikirumunga ungu se onondo niembo:⸥ Ono pali Karasinga kangimu; ono yu-mele-mele kanu kangimunga mélema.
27 Pois bem, vocês são o corpo de Cristo, e cada um é uma parte desse corpo.
28 ‘Karasinga yombo talapemonga kongono sangi.’ nimba Pulu Yemone yomboma tondolo lupa lupama sirimu. Yesusini “Nanga kongonomo sende-paa.” nimba lipa mundorumu yema Pulu Yemone u kumbi lepa nimba taltopa ‘Aku siku molangi.’ nimba, talo-sipa yuni ungu-umbu tondolemoma pilku yomboma ningu silimili yomboma nimba taltopa ‘Aku siku molangi.’ nimba, yopoko-sipa ⸤unguma mimi siku pilku⸥ yomboma mane silimili yomboma nimba taltopa ‘Aku siku molangi.’ nimba, pe ⸤Pulu Yemone mindi manda selemo mele⸥ ulu-tondoloma selemele yomboma nimba taltopa ‘Aku siku molangi.’ nimba, kuru tolemo yomboma seko peanga sindilimili yomboma nimba taltopa, yomboma liku tapondolemele yomboma kinia, kongono lupa lupama nokoko kondolemele yomboma kinia, umbu-ungu lupa lupa naa pilielemelema we walu lemele yomboma kinia, akuma pali nimba taltopa ‘Aku siku molangi.’ nimba ⸤aku siku sumbi siku seko molonge tondoloma ono yu-mele-mele moke sepa sirimu⸥.
28 Na Igreja, Deus pôs tudo no lugar certo: em primeiro lugar, os apóstolos ; em segundo, os profetas ; e, em terceiro, os mestres. Em seguida pôs os que fazem milagres; depois os que têm o dom de curar, ou de ajudar, ou de liderar, ou de falar em línguas estranhas.
29 Aku yomboma pali Yesusini “Nanga kongonomo sende-paa.” nimba lipa mundorumu yema molemeleye? Molo akuma pali Pulu Yemone ungu-umbu tondolemoma pilku yomboma ningu sili yomboma molemeleye? Molo akuma pali unguma mane sili yombomaye? Molo akumane pali ulu-tondoloma selemeleye?
29 Nem todos são apóstolos, ou profetas, ou mestres. Nem todos têm o dom de fazer milagres,
30 Molo aku yomboma pali kuru tolemo yomboma seko peanga sindingí tondolomo pelemoye? Molo akumane pali umbu-ungu lupa lupa naa pilielemelema manda we walu lemeleye? Molo aku yombomane pali yombo marene umbu-ungu lupa-lupa we walu nilimili unguma sumbi siku pilku ⸤ ‘Yomboma piliangi.’ ningu⸥ topele toko yomboma ningu silimiliye? ⸤Paa mólo! Yombo selumuni mindi uluma pali manda naa selemo.⸥
30 nem de curar doenças, nem de falar em línguas estranhas, nem de explicar o que essas línguas querem dizer.
31 Aku-sipa na-kolo ‘⸤Mini Kake Sélimuni⸥ tondolo moke sepa we silimúmanga se liembo.’ konopu lekole ⸤yomboma⸥ olandopa ⸤lipa tapondolemo⸥ tondoloma ono tondolo munduku ‘Paa liemili.’ ningu konopu kimbu siku molangi. 12:31—13:13 Olio ⸤Yomboma⸥ Konopu Mondomolomonga Ungu Se (12:27-31 kinia pea kanou) ⸤ ‘Tondolo olandopa akuma liemili.’ níngi liemu peanga na-kolo⸥ kiniá nane ono ulu paa peanga olandopa seko molonge mele nimbu simbú sekero.
31 Por isso se esforcem para ter os melhores dons. Porém eu vou mostrar a vocês o caminho que é o melhor de todos.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar 1 Coríntios 12, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.