Gênesis 37

Buk Baibel long Tok Pisin (TPI) vs NAA

Sair da comparação
NAA Nova Almeida Atualizada 2017
1 Jekop i stap long graun Kenan, em ples papa bilong en Aisak i bin i stap long en bipo.
1 Jacó habitou na terra das peregrinações de seu pai, na terra de Canaã.
2 Stori bilong Jekop na ol pikinini bilong en i olsem.
2 Esta é a história de Jacó. Quando José tinha dezessete anos, apascentava os rebanhos com os seus irmãos. Sendo ainda jovem, acompanhava os filhos de Bila e os filhos de Zilpa, mulheres de seu pai; e trazia más notícias deles a seu pai.
3 Jekop, narapela nem bilong en Israel, i save laikim Josep moa yet long ol arapela pikinini bilong em, long wanem, mama i karim Josep taim Israel i lapun pinis. Na Jekop i wokim wanpela naispela longpela saket i gat longpela han na em i givim long Josep.
3 Ora, Israel amava mais José do que todos os seus outros filhos, porque era filho da sua velhice; e mandou fazer para ele uma túnica talar de mangas compridas.
4 Ol brata i lukim papa i laikim tru Josep na em i no laikim ol tumas. Olsem na ol i bel nogut tru long Josep, na ol i no save mekim gutpela toktok long em.
4 Quando os seus irmãos viram que o pai o amava mais do que todos os outros filhos, odiaram-no e já não podiam falar com ele de forma pacífica.
5 Long wanpela taim Josep i driman, na em i stori long ol brata. Na ol i harim na bel bilong ol i nogut moa yet.
5 José teve um sonho e o contou aos seus irmãos; por isso, o odiaram ainda mais.
6 Josep i tok olsem, “Yupela harim driman bilong mi.
6 Ele lhes disse: — Peço que ouçam o sonho que tive.
7 Yumi olgeta i stap long gaden na i wok long pasim ol mekpas wit. Na mekpas wit bilong mi i kirap na i sanap stret. Na ol mekpas wit bilong yupela i sanap raunim mekpas wit bilong mi na ol i daunim het bilong ol long mekpas wit bilong mi.”
7 Sonhei que estávamos amarrando feixes no campo, e eis que o meu feixe se levantou e ficou em pé, enquanto os feixes de vocês o rodeavam e se inclinavam diante do meu.
8 Ol brata i harim na ol i tokim Josep olsem, “Yu ting bai yu kamap king bilong mipela na bosim mipela, a?” Olsem na taim Josep i save stori long ol driman bilong en, ol brata i save bel nogut tru long en.
8 Então os irmãos lhe disseram: — Você pensa que vai mesmo reinar sobre nós? Pensa que realmente dominará sobre nós? E com isso o odiavam ainda mais, por causa dos seus sonhos e de suas palavras.
9 Na bihain Josep i driman gen na em i stori long ol brata. Em i tok olsem, “Mi lukim narapela driman gen. Mi lukim san na mun na 11-pela sta i daunim het bilong ol long pes bilong mi.”
9 José teve ainda outro sonho, que ele contou aos seus irmãos, dizendo: — Sonhei também que o sol, a lua e onze estrelas se inclinavam diante de mim.
10 Em i stori long dispela driman long papa wantaim ol brata bilong en. Na papa i krosim em na i tok olsem, “Dispela i wanem kain driman? Yu ting mi wantaim mama bilong yu na ol brata bilong yu, mipela bai i kam brukim skru na daunim het long pes bilong yu, a?”
10 Quando José contou esse sonho ao pai e aos seus irmãos, o pai o repreendeu, dizendo: — Que sonho é esse que você teve? Você está querendo dizer que eu, a sua mãe e os seus irmãos iremos e nos inclinaremos até o chão diante de você?
11 Na ol brata bilong Josep i bel kaskas long em, tasol papa i tingting planti long ol driman bilong Josep.
11 Os irmãos tinham inveja dele; o pai, no entanto, guardou aquilo no coração.
12 Wanpela taim ol brata bilong Josep i go long Sekem bilong lukautim ol sipsip bilong papa bilong ol.
12 Como os irmãos foram apascentar o rebanho do pai, em Siquém,
13 Na Israel i tokim Josep olsem, “Ol brata bilong yu i lukautim sipsip i stap long hap bilong taun Sekem. Mi laik yu go lukim ol.” Na Josep i bekim tok olsem, “Yes, papa. Mi ken i go.”
13 Israel perguntou a José: — Os seus irmãos não estão apascentando o rebanho em Siquém? Venha, pois vou mandar você até eles. José respondeu: — Eis-me aqui.
14 Na papa i tok olsem, “Yu go lukim ol brata, ol i stap gut, o nogat? Na yu lukim ol sipsip tu, ol i orait, o nogat? Yu lukim pinis, orait yu kam bek na toksave long mi.” Long dispela taim ol lain bilong Israel i stap long ples daun bilong Hebron.
14 Israel continuou: — Vá, agora, e veja se está tudo bem com os seus irmãos e com o rebanho; e traga-me notícias. Assim, o enviou do vale de Hebrom, e ele foi a Siquém.
15 na em i raun raun long dispela hap. Na wanpela man i lukim em na i askim em olsem, “Yu painim wanem samting?”
15 E um homem encontrou José, que andava errante pelo campo, e lhe perguntou: — O que você está procurando?
16 Na Josep i tok olsem, “Mi wok long painim ol brata bilong mi. Yu inap tokim mi long wanem hap ol i stap na lukautim ol sipsip bilong ol?”
16 Ele respondeu: — Estou procurando os meus irmãos. Por favor, pode me dizer onde eles estão apascentando o rebanho?
17 Dispela man i tokim em, “Ol i lusim dispela ples pinis. Mi harim ol i tok bai ol i go long taun Dotan.” Olsem na Josep i bihainim ol brata i go na i lukim ol long Dotan.
17 O homem respondeu: — Foram embora daqui. Ouvi quando disseram: “Vamos a Dotã.” Então José seguiu atrás dos irmãos e os encontrou em Dotã.
18 Em i stap longwe yet na ol brata i lukim em, na ol i pasim tok bilong kilim em i dai.
18 De longe eles o viram e, antes que chegasse, conspiraram contra ele para o matar.
19 Ol i toktok namel long ol yet olsem, “Lukim, man bilong driman i kam.
19 Disseram uns aos outros: — Lá vem o grande sonhador!
20 Kaman, yumi kilim em i dai na tromoi bodi bilong en long wanpela bilong ol dispela hul. Bihain bai yumi tok, ‘Wanpela wel animal i kilim em.’ Na bai yumi lukim wanem samting i kamap long ol driman bilong en.”
20 Venham, pois, agora, vamos matá-lo e jogar o corpo numa destas cisternas. Diremos que um animal selvagem o devorou. Vejamos em que vão dar os sonhos dele.
21 Ruben i harim ol i mekim dispela toktok na em i laik helpim Josep. Olsem na em i tok, “Yumi no ken kilim em i dai. Nogat.
21 Mas Rúben, ouvindo isso, livrou-o das mãos deles e disse: — Não lhe tiremos a vida.
22 Yumi yet i no ken pinisim laip bilong en. Tromoi em i go daun long dispela hul hia long ples i no gat man, tasol yumi no ken bagarapim em.” Ruben i gat tingting bilong kisim bek Josep na bringim em i go bek long papa, olsem na em i mekim dispela tok.
22 Rúben disse mais: — Não derramem sangue. Joguem o rapaz naquela cisterna que está no deserto, e não lhe façam mal. Rúben disse isto para o livrar deles, a fim de levá-lo de volta ao pai.
23 Orait na taim Josep i kamap long ol brata, ol i holimpasim em na ol i rausim longpela saket bilong en, em dispela naispela saket papa i bin givim em.
23 Mas, logo que José chegou a seus irmãos, despiram-no da túnica, a túnica talar de mangas compridas que trazia,
24 Na ol i kisim em i go na tromoim em i go daun long wanpela hul wara i drai pinis.
24 e o jogaram na cisterna. A cisterna estava vazia, sem água.
25 Na bihain ol i sindaun na kaikai.
25 Depois sentaram-se para comer. Levantando os olhos, viram que uma caravana de ismaelitas vinha de Gileade. Seus camelos traziam especiarias, bálsamo e mirra, que levavam para o Egito.
26 Na Juda i tokim ol brata bilong em olsem, “Sapos yumi kilim brata bilong yumi na haitim samting yumi mekim, dispela pasin bai i helpim yumi olsem wanem?
26 Então Judá disse aos irmãos: — O que vamos ganhar se matarmos o nosso irmão e depois escondermos a sua morte?
27 Mobeta yumi salim em long ol dispela lain Ismael na bai ol i baim em olsem wokboi nating. Yumi yet i no ken bagarapim em, long wanem, em i brata tru na wanblut bilong yumi.” Na ol brata i orait long dispela tok.
27 Venham, vamos vendê-lo aos ismaelitas. Não lhe façamos mal, pois é nosso irmão, é do nosso sangue. Seus irmãos concordaram.
28 Taim ol brataOl i salim Josep long ol Ismael olsem wokboi nating.|alt="29" src="LO 3" size="span" ref="37.28" i toktok i stap, sampela bisnisman bilong Midian i kam lukim Josep i stap long hul. Na ol i pulim em i kam antap, na salim em long ol Ismael olsem wokboi nating. Ol Ismael i givim 20 mani silva long ol Midian, na ol i kisim Josep i go long Isip.
28 E, quando os mercadores midianitas passaram, os irmãos de José o tiraram da cisterna e o venderam aos ismaelitas por vinte moedas de prata. E os ismaelitas levaram José para o Egito.
29 Bihain Ruben i go bek na i lukluk long hul, na em i kirap nogut long lukim Josep i no i stap. Orait Ruben i sori na brukim klos bilong en,
29 Quando Rúben voltou à cisterna, eis que José não estava nela; então rasgou as suas roupas.
30 na em i go bek long ol brata na i tokim ol olsem, “Josep i no i stap long hul. Bai mi mekim wanem nau?”
30 E, voltando aos seus irmãos, disse: — O rapaz não está mais lá! E agora, o que eu vou fazer?
31 Orait ol brata i kilim wanpela meme, na ol i putim saket bilong Josep long blut bilong en.
31 Então pegaram a túnica de José, mataram um bode e molharam a túnica no sangue.
32 Na ol i kisim saket i go long papa, na ol i tok, “Mipela i lukim dispela saket i stap long wanpela hap. Yu lukim. Nogut em saket bilong pikinini bilong yu.”
32 E enviaram a túnica de mangas compridas ao pai com este recado: — Achamos isto. Veja se é ou não a túnica de seu filho.
33 Papa i luksave long saket na i tok olsem, “Yes, em saket bilong Josep, pikinini bilong mi. Wanpela laion samting i kilim em pinis, na kaikaim em olgeta.”
33 Ele a reconheceu e disse: — É a túnica de meu filho. Um animal selvagem o devorou. Certamente José foi despedaçado.
34 Na Jekop i sori tumas long pikinini bilong en, na em i brukim klos bilong en, na i pasim klos bilong sori. Na long planti de tru em i krai i stap long pikinini bilong en.
34 Então Jacó rasgou as suas roupas, vestiu-se de pano de saco e lamentou o filho durante muitos dias.
35 Olgeta pikinini man na pikinini meri bilong en, ol i kam na mekim ol toktok bilong mekim bel bilong en i kamap gutpela gen. Tasol em i no laik tru na i tok olsem, “Mi mas krai long em inap mi go i stap wantaim em long ples bilong ol man i dai pinis.” Olsem na Jekop i krai tasol i stap.
35 Todos os seus filhos e todas as suas filhas vieram, para o consolar; ele, porém, recusou ser consolado e disse: — Chorando, descerei à sepultura para junto do meu filho. E continuou a chorar pelo filho.
36 Ol dispela Midian i bin kisim Josep i go long Isip, ol i salim em olsem wokboi nating long Potifar, wanpela ofisa bilong king bilong Isip. Potifar em i kepten bilong ol soldia i save was long bikpela haus bilong king bilong Isip.
36 Enquanto isso, no Egito, os midianitas venderam José a Potifar, oficial de Faraó, comandante da guarda.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Gênesis 37, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.