Gênesis 37

Buk Baibel long Tok Pisin (TPI) vs ARC

Sair da comparação
ARC Almeida Revista e Corrigida 2009
1 Jekop i stap long graun Kenan, em ples papa bilong en Aisak i bin i stap long en bipo.
1 E Jacó habitou na terra das peregrinações de seu pai, na terra de Canaã.
2 Stori bilong Jekop na ol pikinini bilong en i olsem.
2 Estas são as gerações de Jacó: Sendo José de dezessete anos, apascentava as ovelhas com seus irmãos; e estava este jovem com os filhos de Bila e com os filhos de Zilpa, mulheres de seu pai; e José trazia uma má fama deles a seu pai.
3 Jekop, narapela nem bilong en Israel, i save laikim Josep moa yet long ol arapela pikinini bilong em, long wanem, mama i karim Josep taim Israel i lapun pinis. Na Jekop i wokim wanpela naispela longpela saket i gat longpela han na em i givim long Josep.
3 E Israel amava a José mais do que a todos os seus filhos, porque era filho da sua velhice; e fez-lhe uma túnica de várias cores.
4 Ol brata i lukim papa i laikim tru Josep na em i no laikim ol tumas. Olsem na ol i bel nogut tru long Josep, na ol i no save mekim gutpela toktok long em.
4 Vendo, pois, seus irmãos que seu pai o amava mais do que a todos os seus irmãos, aborreceram-no e não podiam falar com ele pacificamente.
5 Long wanpela taim Josep i driman, na em i stori long ol brata. Na ol i harim na bel bilong ol i nogut moa yet.
5 Sonhou também José um sonho, que contou a seus irmãos; por isso, o aborreciam ainda mais.
6 Josep i tok olsem, “Yupela harim driman bilong mi.
6 E disse-lhes: Ouvi, peço-vos, este sonho, que tenho sonhado:
7 Yumi olgeta i stap long gaden na i wok long pasim ol mekpas wit. Na mekpas wit bilong mi i kirap na i sanap stret. Na ol mekpas wit bilong yupela i sanap raunim mekpas wit bilong mi na ol i daunim het bilong ol long mekpas wit bilong mi.”
7 Eis que estávamos atando molhos no meio do campo, e eis que o meu molho se levantava e também ficava em pé; e eis que os vossos molhos o rodeavam e se inclinavam ao meu molho.
8 Ol brata i harim na ol i tokim Josep olsem, “Yu ting bai yu kamap king bilong mipela na bosim mipela, a?” Olsem na taim Josep i save stori long ol driman bilong en, ol brata i save bel nogut tru long en.
8 Então, lhe disseram seus irmãos: Tu, pois, deveras reinarás sobre nós? Tu deveras terás domínio sobre nós? Por isso, tanto mais o aborreciam por seus sonhos e por suas palavras.
9 Na bihain Josep i driman gen na em i stori long ol brata. Em i tok olsem, “Mi lukim narapela driman gen. Mi lukim san na mun na 11-pela sta i daunim het bilong ol long pes bilong mi.”
9 E sonhou ainda outro sonho, e o contou a seus irmãos, e disse: Eis que ainda sonhei um sonho; e eis que o sol, e a lua, e onze estrelas se inclinavam a mim.
10 Em i stori long dispela driman long papa wantaim ol brata bilong en. Na papa i krosim em na i tok olsem, “Dispela i wanem kain driman? Yu ting mi wantaim mama bilong yu na ol brata bilong yu, mipela bai i kam brukim skru na daunim het long pes bilong yu, a?”
10 E, contando-o a seu pai e a seus irmãos, repreendeu-o seu pai e disse-lhe: Que sonho é este que sonhaste? Porventura viremos eu, e tua mãe, e teus irmãos a inclinar-nos perante ti em terra?
11 Na ol brata bilong Josep i bel kaskas long em, tasol papa i tingting planti long ol driman bilong Josep.
11 Seus irmãos, pois, o invejavam; seu pai, porém, guardava este negócio no seu coração.
12 Wanpela taim ol brata bilong Josep i go long Sekem bilong lukautim ol sipsip bilong papa bilong ol.
12 E seus irmãos foram apascentar o rebanho de seu pai, junto de Siquém.
13 Na Israel i tokim Josep olsem, “Ol brata bilong yu i lukautim sipsip i stap long hap bilong taun Sekem. Mi laik yu go lukim ol.” Na Josep i bekim tok olsem, “Yes, papa. Mi ken i go.”
13 Disse, pois, Israel a José: Não apascentam os teus irmãos junto de Siquém? Vem, e enviar-te-ei a eles. E ele lhe disse: Eis-me aqui.
14 Na papa i tok olsem, “Yu go lukim ol brata, ol i stap gut, o nogat? Na yu lukim ol sipsip tu, ol i orait, o nogat? Yu lukim pinis, orait yu kam bek na toksave long mi.” Long dispela taim ol lain bilong Israel i stap long ples daun bilong Hebron.
14 E ele lhe disse: Ora, vai, e vê como estão teus irmãos e como está o rebanho, e traze-me resposta. Assim, o enviou do vale de Hebrom, e José veio a Siquém.
15 na em i raun raun long dispela hap. Na wanpela man i lukim em na i askim em olsem, “Yu painim wanem samting?”
15 E achou-o um varão, porque ele andava errado pelo campo, e perguntou-lhe o varão, dizendo: Que procuras?
16 Na Josep i tok olsem, “Mi wok long painim ol brata bilong mi. Yu inap tokim mi long wanem hap ol i stap na lukautim ol sipsip bilong ol?”
16 E ele disse: Procuro meus irmãos; dize-me, peço-te, onde eles apascentam.
17 Dispela man i tokim em, “Ol i lusim dispela ples pinis. Mi harim ol i tok bai ol i go long taun Dotan.” Olsem na Josep i bihainim ol brata i go na i lukim ol long Dotan.
17 E disse aquele varão: Foram-se daqui, porque ouvi-lhes dizer: Vamos a Dotã. José, pois, seguiu seus irmãos e achou-os em Dotã.
18 Em i stap longwe yet na ol brata i lukim em, na ol i pasim tok bilong kilim em i dai.
18 E viram-no de longe e, antes que chegasse a eles, conspiraram contra ele, para o matarem.
19 Ol i toktok namel long ol yet olsem, “Lukim, man bilong driman i kam.
19 E disseram uns aos outros: Eis lá vem o sonhador-mor!
20 Kaman, yumi kilim em i dai na tromoi bodi bilong en long wanpela bilong ol dispela hul. Bihain bai yumi tok, ‘Wanpela wel animal i kilim em.’ Na bai yumi lukim wanem samting i kamap long ol driman bilong en.”
20 Vinde, pois, agora, e matemo-lo, e lancemo-lo numa destas covas, e diremos: Uma besta-fera o comeu; e veremos que será dos seus sonhos.
21 Ruben i harim ol i mekim dispela toktok na em i laik helpim Josep. Olsem na em i tok, “Yumi no ken kilim em i dai. Nogat.
21 E, ouvindo-o Rúben, livrou-o das suas mãos e disse: Não lhe tiremos a vida.
22 Yumi yet i no ken pinisim laip bilong en. Tromoi em i go daun long dispela hul hia long ples i no gat man, tasol yumi no ken bagarapim em.” Ruben i gat tingting bilong kisim bek Josep na bringim em i go bek long papa, olsem na em i mekim dispela tok.
22 Também lhes disse Rúben: Não derrameis sangue; lançai-o nesta cova que está no deserto e não lanceis mãos nele; para livrá-lo das suas mãos e para torná-lo a seu pai.
23 Orait na taim Josep i kamap long ol brata, ol i holimpasim em na ol i rausim longpela saket bilong en, em dispela naispela saket papa i bin givim em.
23 E aconteceu que, chegando José a seus irmãos, tiraram a José a sua túnica, a túnica de várias cores que trazia.
24 Na ol i kisim em i go na tromoim em i go daun long wanpela hul wara i drai pinis.
24 E tomaram-no e lançaram-no na cova; porém a cova estava vazia, não havia água nela.
25 Na bihain ol i sindaun na kaikai.
25 Depois, assentaram-se a comer pão, e levantaram os olhos, e olharam, e eis que uma companhia de ismaelitas vinha de Gileade; e seus camelos traziam especiarias, e bálsamo, e mirra; e iam levar isso ao Egito.
26 Na Juda i tokim ol brata bilong em olsem, “Sapos yumi kilim brata bilong yumi na haitim samting yumi mekim, dispela pasin bai i helpim yumi olsem wanem?
26 Então, Judá disse aos seus irmãos: Que proveito haverá em que matemos a nosso irmão e escondamos a sua morte?
27 Mobeta yumi salim em long ol dispela lain Ismael na bai ol i baim em olsem wokboi nating. Yumi yet i no ken bagarapim em, long wanem, em i brata tru na wanblut bilong yumi.” Na ol brata i orait long dispela tok.
27 Vinde, e vendamo-lo a estes ismaelitas; e não seja nossa mão sobre ele, porque ele é nosso irmão, nossa carne. E seus irmãos obedeceram.
28 Taim ol brataOl i salim Josep long ol Ismael olsem wokboi nating.|alt="29" src="LO 3" size="span" ref="37.28" i toktok i stap, sampela bisnisman bilong Midian i kam lukim Josep i stap long hul. Na ol i pulim em i kam antap, na salim em long ol Ismael olsem wokboi nating. Ol Ismael i givim 20 mani silva long ol Midian, na ol i kisim Josep i go long Isip.
28 Passando, pois, os mercadores midianitas, tiraram, e alçaram a José da cova, e venderam José por vinte moedas de prata aos ismaelitas, os quais levaram José ao Egito.
29 Bihain Ruben i go bek na i lukluk long hul, na em i kirap nogut long lukim Josep i no i stap. Orait Ruben i sori na brukim klos bilong en,
29 Tornando, pois, Rúben à cova, eis que José não estava na cova; então, rasgou as suas vestes,
30 na em i go bek long ol brata na i tokim ol olsem, “Josep i no i stap long hul. Bai mi mekim wanem nau?”
30 e tornou a seus irmãos, e disse: O moço não aparece; e, eu, aonde irei?
31 Orait ol brata i kilim wanpela meme, na ol i putim saket bilong Josep long blut bilong en.
31 Então, tomaram a túnica de José, e mataram um cabrito, e tingiram a túnica no sangue.
32 Na ol i kisim saket i go long papa, na ol i tok, “Mipela i lukim dispela saket i stap long wanpela hap. Yu lukim. Nogut em saket bilong pikinini bilong yu.”
32 E enviaram a túnica de várias cores, e fizeram levá-la a seu pai, e disseram: Temos achado esta túnica; conhece agora se esta será ou não a túnica de teu filho.
33 Papa i luksave long saket na i tok olsem, “Yes, em saket bilong Josep, pikinini bilong mi. Wanpela laion samting i kilim em pinis, na kaikaim em olgeta.”
33 E conheceu-a e disse: É a túnica de meu filho; uma besta-fera o comeu, certamente foi despedaçado José.
34 Na Jekop i sori tumas long pikinini bilong en, na em i brukim klos bilong en, na i pasim klos bilong sori. Na long planti de tru em i krai i stap long pikinini bilong en.
34 Então, Jacó rasgou as suas vestes, e pôs pano de saco sobre os seus lombos, e lamentou a seu filho muitos dias.
35 Olgeta pikinini man na pikinini meri bilong en, ol i kam na mekim ol toktok bilong mekim bel bilong en i kamap gutpela gen. Tasol em i no laik tru na i tok olsem, “Mi mas krai long em inap mi go i stap wantaim em long ples bilong ol man i dai pinis.” Olsem na Jekop i krai tasol i stap.
35 E levantaram-se todos os seus filhos e todas as suas filhas, para o consolarem; recusou, porém, ser consolado e disse: Na verdade, com choro hei de descer ao meu filho até à sepultura. Assim, o chorou seu pai.
36 Ol dispela Midian i bin kisim Josep i go long Isip, ol i salim em olsem wokboi nating long Potifar, wanpela ofisa bilong king bilong Isip. Potifar em i kepten bilong ol soldia i save was long bikpela haus bilong king bilong Isip.
36 E os midianitas venderam-no no Egito a Potifar, eunuco de Faraó, capitão da guarda.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Gênesis 37, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.