1 Načelniku godbe; psalm Davidov.
2 Gospod, moči tvoje veseli se kralj, in blaginje tvoje kako se silno raduje!
3 Željo srca njegovega mu daješ, in kar so ustne njegove govorile, ne odrékaš.
4 Dà, prehitevaš ga z blagodari, na glavo njegovo pokladaš venec iz zlata prečistega.
5 Življenja te je prosil, dal si mu; tudi dnî dolgost na vedno večne čase.
6 Velika je slava njegova po blaginji tvoji; díko in veličastvo si položil nanj.
7 Ker pripravil si mu blagoslove na vekomaj; razjasnil ga z radostjo od svojega obličja.
8 Ker kralj sam upa v Gospoda; zato v zaupanji na milost Najvišjega ne omahne.
9 Z roko svojo dosežeš vse neprijatelje svoje; z desnico svojo dosežeš vse svoje sovražnike.
10 Narediš, da so kakor peč ognjena ob času srditega obličja tvojega; Gospod jih pogoltne v jezi svoji, kakor da jih ogenj uniči.
11 Sad njih pokončaš sè zemlje, in njih seme izmed sinov človeških.
12 Ker nameravali so ti hudo; izmišljali so naklep: ne morejo!
13 Ker staviš jih kakor gomilo; na strune svoje pokladaš pušice ter jih streljaš proti njih obličjem.
14 Dvigni se, Gospod, v moči svoji; pojmo in prepevajmo o hrabrosti tvoji.