1 GOSPOD, kličem k Tebi; hiti k meni. Prisluhni mojemu glasu, ko kličem k Tebi.
2 Naj bo moja molitev postavljena pred Teboj kakor dišava, dvigovanje mojih rok kakor večerna žrtev.
3 Postavi stražarja, o Gospod, pred moja usta; varuj vrata mojih ustnic.
4 Nagni moje srce, da se ne bo podredilo ali privolilo v katerokoli hudo stvar ali da bi bilo prevzeto v dejanjih zlobnosti z ljudmi, ki delajo krivičnost; in ne pusti mi, da jem od njihovih poslastic.
5 Naj me pravični človek udarja in popravlja – to je ljubeznivost. Olje, tako izbrano, naj moja glava ne zavrne ali prepreči; celo v njihovih hudobijah ali nesrečah se bo nadaljevala moja molitev.
6 Kadar so njihovi vladarji zrušeni v kamnita mesta, bodo [njihovi sledilci] slišali moje besede, da so sladke, (prijetne, mile in pravične).
7 Nepokopane kosti [zaklanih vladarjev] bodo ležale raztresene pri ustih Šeola, [tako neupoštevane] kakor grude zemlje za oračem, ko razpira zemljo.
8 Toda moje oči so obrnjene k Tebi, o Bog, Gospod; Vate zaupam in se zatekam; ne izlij mojega življenja niti ga ne pusti zapuščenega in golega.
9 Varuj me pred pastjo, ki so jo položili zame in pred zankami hudobnežev.
10 Naj zlobni skupaj padejo v svoje lastne mreže, medtem ko grem mimo in pobegnem.