1 {Psalm Davidov. Pouk.} Blagor mu, komur so odpuščeni prestopki, čigar greh je prikrit.
2 Blagor človeku, ki mu Gospod ne všteva krivice in čigar duh nima v sebi zvijače.
3 Ko sem molčal, so perele kosti moje vsled stoka mojega po cele dneve.
4 Ker po dnevi in po noči je bila težka nad mano roka tvoja, da se mi je sok životni sušil kakor v poletni vročini. (Sela.)
5 Greh svoj sem ti razodel in krivice svoje nisem prikril; dejal sem: Izpovedam se prestopkov svojih Gospodu. In ti si odpustil krivdo mojega greha. (Sela.)
6 Zato naj te ponižno prosi vsak pobožni ob času, ko te lahko najde; zares, ko pride povodenj velikih vodá, njega ne doseže.
7 Ti si zavetje meni; stiske me obraniš, s pesmimi oproščenja me obdaš. (Sela.)
8 Jaz ti dam razumnost in kazal ti bom, po kateri poti naj hodiš; svetoval ti bom, v te vpirajoč svoje oko.
9 Ne bodite kakor konj, kakor mezeg brez razuma, ki jima je z uzdo in vajetom, njiju opravo, brzdati gobec, sicer se ti ne pokorita.
10 Mnoge bolečine zadenejo brezbožnika; kdor pa stavi upanje v Gospoda, njega obdaja milost.
11 Veselite se v Gospodu in radujte, pravični, in glasno pojte vsi, ki ste pravega srca.