1 {Načelniku godbe. Psalm Davidov.} Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega in delo rok njegovih kaže oblok nebesni.
2 Dan kliče dnevu vest o njem in noč poroča noči.
3 Ni govora, ne besed, a vendar umejo njih glas.
4 Po vsej zemlji se razlega njih oznanilo, do kraja vesoljnega sveta njih govor; solncu pa je postavil šator na njih.
5 In ono izhaja kakor ženin iz stanice svoje, raduje se kakor korenjak, da poteče svojo pot.
6 Od kraja nebes je vzhod njegov in tek njegov do njih roba, in ničesar ni, kar bi se skrilo njegovemu žaru.
7 Postava Gospodova je popolna, oživlja dušo; pričevanje Gospodovo zanesljivo, modrost daje nevednemu;
8 zapovedi Gospodove so prave, razveseljujejo srce; povelje Gospodovo čisto, razsvetljuje oči;
9 strah Gospodov je čist, vekomaj ostane; sodbe Gospodove zgolj resnica, pravične so vse;
10 zaželjene bolj nego zlato, da, nego mnogo čistega zlata, in slajše nego med, nego samotok medeni.
11 Služabnik tvoj prejema tudi opomine po njih; kdor jih hrani, plačilo ima veliko.
12 A zmote – kdo jih zaznava? I skritih me odveži pregreškov!
13 Tudi grehov iz prezaupnosti obvaruj služabnika svojega, da ne gospodujejo meni; tedaj bodem brez madeža in čist velike pregrehe.
14 Prijetne naj bodo ust mojih besede in srca mojega premišljevanje pred teboj, o Gospod, skala moja in odrešenik moj!