1 {Molitev Davidova.} Čuj, o Gospod, pravičnost, poslušaj stokanje moje, uho nagni k molitvi moji, ki je brez ustnic zvijačnih.
2 Od tvojega obličja naj pride sodba moja, ker oči tvoje gledajo, kar je pravo.
3 Preiskal si srce moje, pregledal me po noči, z ognjem si me preizkusil, in nisi našel ničesar; kar mislim, ne prestopi mojih ust.
4 Gledé na dejanja ljudi, po besedi ustnic tvojih sem se čuval potov siloviteža.
5 Vzdržal sem korake svoje na stezah tvojih, niso se spoteknile noge moje.
6 Jaz kličem k tebi, ker me čuješ, Bog mogočni; nagni k meni uho svoje in poslušaj govor moj.
7 Čudovito pokaži milost svojo, rešitelj tistih, ki pribegajo izpred sovražnih upornikov na desnico tvojo.
8 Hrani me kakor zenico v očesu, v senci peruti svojih me skrivaj
9 pred brezbožniki, ki me napadajo, pred sovražniki duše moje, ki me oblegajo.
10 Brezčutno srce svoje so zaprli, z usti svojimi govoré ošabno.
11 Pri vsakem koraku me že obstopajo, z očmi svojimi pazijo, da me pahnejo na tla.
12 Podoben je sovražnik moj levu, ki želi raztrgati, mlademu levu, ki čepi v skrivališču.
13 Vstani, Gospod, stopi mu nasproti, zvrni ga na tla, reši dušo mojo brezbožnika z mečem svojim.
14 Oprosti me ljudi z roko svojo, Gospod, ljudi tega sveta, katerih delež je v tem življenju, katerim polniš trebuh z zakladom svojim; sinov imajo dosita in preobilje svoje zapuščajo otrokom svojim.
15 Jaz pa bom v pravičnosti gledal obličje tvoje, sitil se bom, ko se zbudim, s podobo tvojo.