Lucas 9

Rawa Karo NT (RWO_KAR) vs NAA

Sair da comparação
NAA Nova Almeida Atualizada 2017
1 Yesusndo enengo keyimo sulena oni kande elaya kegidembolo elaya ngu negoyelootoni, ombulo gooboongoowonggori. Ngundilo tetoyi, Yesusndo yuka biyomi ko sayi damoni oowooyingga nguya yomosiyoweloyi yanggango ulungga yunolo sunggi yewolo.
1 Tendo Jesus convocado os doze, deu-lhes poder e autoridade sobre todos os demônios e para curar doenças.
2 Ngundilo soweyelootoni, salo, Anut Oo Bidodo Sembuli Sembunaye, ngundo enengo simoo bale sobowooteku damoni ngulo mandeni ngu elo etuyelolo, ko sayiye nguya yomosiyelootoyi, mete tewolo.
2 Também os enviou a pregar o Reino de Deus e a curar os enfermos.
3 Yesusndo enedodo ewolo. Ye sawelo ngu, oo sitowi oowooyingga ma yowelo. Ye usutoko, siyaki, oowali, oo uliyowelo bobeye, towi nenggulo ela elaya ma yowelo.
3 E disse-lhes:
4 Oni gulado yoyoya, enengo yano utoningga ngu, ye komo ngu yanggano nguno nangge oliyi. Ye ootookoolo saweloyi nalunggano, nguno nangge, ngu yangga ngu yokoya sayi.
4 Na casa em que vocês entrarem, fiquem ali até saírem daquele lugar.
5 Ye yoyolo yano ma utoyiga ngu, asa, ye ngu endega ngu yokoya sayi. Yengo keyemo ende ngulo gugukakawu nogolu keyemo damoowoku, ngu enengo endemo nguno ko siyakiyootoyiga uni. Ngundilo tetoni ngu, endemo oni ngu enengo damoniye biyomi ngulo nangge ingondudu telo oluwanggolo ewolo.
5 E onde quer que não receberem vocês, ao saírem daquela cidade sacudam o pó dos pés em testemunho contra eles.
6 Ngundilo etoni ingolo ngu, asa, ene sawonggori. Ene ende bidodomo salo, Anutlo mande gome mesalango ngu wesiyolo elo etuyelolo, sayi oni oowooyingga ende bidodomo yomosiyelootoyi, metemi temukowolo.
6 Então, saindo, percorriam todas as aldeias, anunciando o evangelho e fazendo curas por toda parte.
7 Yuda mela ngulo oo bidodo sobowooyingo oni koleteyingo oowooyi Herod, ngundo Yesuslo sulena onindo oo tetenggoku, ngulo mande ingolo, ngulo ingondudu bulibali ingowolo. Ndatelo ngulo, gidalegado Sonoyeloyingo Oni Yondo kumooyingo nga, ko ootookootelo ewolo.
7 Ora, o tetrarca Herodes soube de tudo o que se passava e ficou perplexo, porque alguns diziam: “João ressuscitou dentre os mortos.”
8 Gidalegado ewonggori. Ilayiya ko ombulo tunootetelo etoyi, gidalegadolo ewonggori. Oni gidalegado etenggo. Anutlo ingondudu eyingo oni gula ko ootookoowo, ewonggori.
8 Outros diziam: “Elias apareceu.” E ainda outros diziam: “Um dos antigos profetas ressuscitou.”
9 Ngundilo ngulo, Herodndo ewolo. Nondo Yon bungeyi toongootoowe kumoowolo. Ngundo binengga ngundilo ko damoni oowooyingga tetoni, ngulo mande etoyi ingooteno, bine? Ewolo. Herod nguya Yesus kenolo ingoweloyimbolo doongetelo sobowoowolo.
9 Herodes, porém, disse: — Eu mandei decapitar João. Quem, então, é este a respeito do qual tenho ouvido tais coisas? E se esforçava para vê-lo.
10 Aposel oni ko mayelo, Yesusno ko tewonggoku, ngulo mandeni ewonggori. Yesus enengo sulena oni nangge yoyolo, oni simoo bale gidalega yoyokolo enesu nangge, ende gula oowooyi Betsayida ngu tanggeyimo oolouwonggori.
10 Ao regressarem, os apóstolos relataram a Jesus tudo o que tinham feito. Ele, levando-os consigo, retirou-se à parte para uma cidade chamada Betsaida.
11 Ene simoo bale ngundilo yeyolo ingolo, enebana keyelolo oolouwonggori. Ene ngu simoo bale keyelolo mayetenggoku ngu yeyolo, suleye ma kini yewonggori. Kini, ene oni oni telo, Anut Oo Bidodo Sembuli Sembunaye, ngundo simoo bale enengo sobowooteku damoningga, ngulo mande ngu wesiyolo elo etuyelowolo. Gidalega sayidodomu yomosiyelowolo.
11 Mas as multidões souberam disso e o seguiram. Acolhendo-as, Jesus lhes falava a respeito do Reino de Deus e socorria os que tinham necessidade de cura.
12 Ngu sangga ngu suwootetoni, Yesus enengo sulena oni kande elaya kegidembolo elayaga, ngundo Yesusno ombulo ewonggori. Ge simoo bale nga yoyokootooga, enengo endemo sungo sungo saya oowali kenoya neya weleyi. Ndawugalo ngulo, noole ngano kingo melako ngano oolootetoku, nga melako ngano oni kinilo ewonggori.
12 Mas o dia estava chegando ao fim. Então os doze se aproximaram de Jesus e disseram: — Despeça a multidão, para que, indo às aldeias e campos ao redor, se hospedem e encontrem alimento; pois estamos aqui em lugar deserto.
13 Ene Yesusndo mande gumi ewolo. Yendo nangge oowali yunootoyi newanggo. Ngundilo etoni, enebana ewonggori. Noole oowali kini. Noolengo oomanongoyingo ngu kandegula, ko iso elaya nangge nguya ooloote. Noolendo bine saya oowali uliyoya mayeya nga simoo bale nga bidodo yunootooye, mete newanggo, bine? Ewooto.
13 Jesus, porém, lhes disse: Os discípulos responderam: — Não temos mais que cinco pães e dois peixes, a não ser que nós mesmos vamos e compremos comida para todo este povo.
14 Simoo nangge kandangetoyi, 5,000 tewonggori. Ariya, Yesusndo sulena onino ewolo. Ye oolouya oni ngu kandangeyeloya onibi elaya kande elaya, (50), wata oowooyingga bibitetoyiga ngundiya tambuga tambuga bibiteyilo ewolo.
14 Porque estavam ali cerca de cinco mil homens. Então Jesus disse aos seus discípulos:
15 Yesuslo sulena onikundo ngu tetoyi, oni simoo baleku ngundilo bibitemukowonggori.
15 Eles atenderam, fazendo com que todos se assentassem.
16 Ngundilo telo, oomanangoyingo kandegulagaku, ko iso elayagaku yolo gooboongoolo dowoolo, Sambono randolo doongetelo, Anutno esetelo yokolo, oomanangoyingoku iso elayagaku nguya oososowoowolo. Ngundilo telo, enengo sulena oniku yunootoni, ngundo oni simoo baleku bayetelo yunowolo.
16 E Jesus, pegando os cinco pães e os dois peixes, erguendo os olhos para o céu, os abençoou, partiu e deu aos discípulos para que os distribuíssem entre o povo.
17 Ngundilo tetoyi, oni simoo bale oowali netoyi, useye bakini yemukowonggori. Ene oowali gumgum oodoni ngu gooboongoolo si kande elaya kegidembolo elaya (12) siliyootoyi, manggowoomo oolewonggori.
17 Todos comeram e se fartaram; e dos pedaços que sobraram foram recolhidos doze cestos.
18 Nalu gulano, Yesus enesu nangge sungo ootoolo, ene yemboongelo oluwolo. Enengo sulena onindo nangge tanggeyimo oolouwonggori. Ngu naluno, Yesusndo sulena oniku sumoo yunolo ewonggori. Oni simoo baledo noya ndatelo etenggo. No ndawu oninggalo etenggo? Ewolo.
18 E aconteceu que, enquanto Jesus estava orando em particular, achavam-se presentes os discípulos, a quem perguntou:
19 Sulena onindo gumi ewonggori. Ene ngandilo etenggo. Ge ngu sonoyeloyingo Yon; gidalegado etenggo. Ge Ilayiya; ko gidalegado etenggo. Ge Anutlo ingondudu eyingo oni kulimiku gula ko ootookoowolo etenggo.
19 Eles responderam: — Uns dizem que é João Batista; outros dizem que é Elias; e ainda outros dizem que um dos antigos profetas ressuscitou.
20 Yesusndo yowoolengolo, sulena oniya ewonggori. Ene yendo ngu noya ndawu oningga, elo etenggo? Ngundilo etoni, Pitando mande gumi ewolo. Ge ngu Kristus Anutndo noole yoyoweloyi ngulo sunggi yeyingo onilo ewolo.
20 Então Jesus perguntou: Respondendo, Pedro disse: — O Cristo de Deus.
21 Yesusndo mande yanggango oolengo sulena oninolo ewolo. Ye komo oni gidalegano nga mandega nga ma ewelo elo soleyelowolo.
21 Jesus, porém, advertindo-os, mandou que a ninguém declarassem tal coisa,
22 Nalu gulano, Yesusndo ewolo. Anut Nangoni Oni Kilalongo ene ogingoyingo ulungga oolengo ingowa. Yudalo tabango oni, ko Anutno woolo yeyingo oni kundingiyi ngulo sobosobo oni, ko mamana mande etuyeloyingo oni, ngundo kootu inolo, uleyi kumoowa. Ene nalu kabusa yokolo ko yokutuwootoni ootookoowalo ewolo.
22 dizendo:
23 Ngundilo elo, enengo sulena oni mande gula yunolo ewolo. Oni gula no kenelowelo ngu, ene komo enengo ingonduduni damoni biyomingga ngu komo yokoya meyeya oodoni, ngulo simoo bale nowoondoye hamoo ma teyingo, ngundo kowuli inowanggoku, ngu koolowoowa. Ene komo ngundilo telo, ngu kenelolo endeyowa.
23 Jesus dizia a todos:
24 Oni gula enengo ingondudunimonggo nangge enengo oo teweloyi ko keda oluweloyi ingooteku ngu, asa, kootusina nalu wengamo, ene oonatewa. Ene oni newende ngu bidodo Anutno yeteku ngu, ngu oningga ngu enengo ingonduduni oololo ombulo teteku, ngu komo yokowa. Ngundilo telo ngu, asa, ene kootusina suwoo suwoo Anutya keda oluwa.
24 Pois quem quiser salvar a sua vida a perderá; e quem perder a vida por minha causa, esse a salvará.
25 Oni gula mela ngalo bobeye oo sitowi nguno ingonduduni bidodo yelo endeyooteku ngu, kootusina, ene Setanlo ende biyomimo oololo oluwaku, nguno ndatelo telo oo ngundo ene hooloowewa?
25 De que adianta uma pessoa ganhar o mundo inteiro, se vier a perder-se ou causar dano a si mesma?
26 Oni gula nolo mandene, ngalo oyumo yowaku ngu, asa, kootusina, no Oni Nangoni nolo dulidaline ko awane ngulo Engel oni kundingiyi ombutetoku naluno, no enengo oyumo yowanolo ewolo.
26 Pois quem se envergonhar de mim e das minhas palavras, dele se envergonhará o Filho do Homem, quando vier na sua glória e na glória do Pai e dos santos anjos.
27 No hamoo oolengo yeno eteno. Oni nga dikatenggoku nga ngu, gidalega ma kumooyingomo, ene oni oowooyingga oolengo Anutlo nowoondoyemo hamoo teyingo damonimo nguno ulo kenowanggolo ewolo.
27 Em verdade lhes digo que alguns dos que aqui se encontram não passarão pela morte até que vejam o Reino de Deus.
28 Yesusndo ngu mandega ngu elo yokolo, oode nalu kandegula gidembolo kabusa yokolo, ene Pita, Yon, Yems, oni kabusaga ngu yoyolo, mela puli gulano awuno, Anutno yemboongewelo oolewonggori.
28 Cerca de oito dias depois de proferidas estas palavras, Jesus levou consigo Pedro, João e Tiago e subiu ao monte com o propósito de orar.
29 Yesus nguno yemboongelo oodoni, enengo omukumundoongo yowoolengolo guladilo oolengo tunootewolo. Enengo towikumbani nguya nomboyi oolengo solu ngundilo yowali oolengo yewolo.
29 E aconteceu que, enquanto ele orava, a aparência do seu rosto se transfigurou e a roupa dele ficou de um branco brilhante.
30 Ngu naluno, Moses, Ilayiya oni elayaga, ngundo Anutlo dulidalinidodo tunootelo Yesusya mandelo ingowoli. Ngu oni elayaga, ngundo kootusina Yerusalem endemo nguno Yesus goweyimo oo tunooteweloyiku ngulo mande mandenilo ingowoli.
30 E eis que dois homens falavam com ele: eram Moisés e Elias,
31 — ausente —
31 que apareceram em glória e falavam da morte de Jesus, que ele estava para cumprir em Jerusalém.
32 Pita ko enengo dobooguliyi elayagakuya kubooyelootoni, welewelo tewonggori. Ene ma welewolo, Yesuslo moondeyimo oo yowali kenolo, ko oni sungo elayaga ngulomu nguya kenowoli.
32 Pedro e seus companheiros estavam caindo de sono; mas, conservando-se acordados, viram a glória de Jesus e os dois homens que estavam com ele.
33 Ngu oni elayagaku yoyokolo sawelo tetoli, Pitando Yesusno ewolo. Oni ulungga, noole ngano oluweloyi ngu gome. Ge etoyi ngu, noolendo mete tookoododo kabusa yewato. Tookoododo gula gengo, gula Moseslo, gula Ilayiyalo yewatolo ewolo. Ene Pitando ngu ma ingolo ngulo ngundilo mande ewolo.
33 Quando estes começaram a se afastar de Jesus, Pedro lhe disse: — Mestre, bom é estarmos aqui. Façamos três tendas: uma para o senhor, outra para Moisés e outra para Elias. Porém, Pedro não sabia o que estava dizendo.
34 Pitando ngu mande ngu ewoodoni, sodedonangge goboole gula ombulo, tabaye sanganimo ombutoni, ngundo ene bidodo doobeyelootoni ngulo ene sosolewolo.
34 Enquanto assim falava, veio uma nuvem e os envolveu. E ficaram com medo ao entrar na nuvem.
35 Goboole newendemonggo Anutndo menolo ewolo. Nga nolo nangone nga! Nondo ene sunggi yewonoku ngu! Ye komo enengo manggowo ngu ingoyi! Ewolo.
35 E dela veio uma voz que dizia: — Este é o meu Filho, o meu eleito; escutem o que ele diz!
36 Ene mandeni ngu ingolo yokolo, ene doongetelo Yesus enesu nangge kenootoyi oluwolo. Ene mande gula ma elo, ene nenetelo oluwolo. Ngu naluno nguno, oo kenowonggoku ngu, oni gidalegano ma ewonggori.
36 Depois daquela voz, perceberam que Jesus estava sozinho. Eles ficaram calados e, naqueles dias, não contaram nada a ninguém a respeito do que tinham visto.
37 Yangeni ngundilo pulimonggo utoyi, simoo bale oowooyingga oolengo mewoosoolo ombulo Yesus galo ooleko yeyowonggori.
37 No dia seguinte, quando eles desceram do monte, uma grande multidão veio ao encontro de Jesus.
38 Ngu oni simoo bale ulungga ngu kewooloyemonggo, oni gulado solengoyelo ewonggori. Oo etuyeloyingo oni, no geno yemboongeteno. Ge nolo nangone nga keno. No komo nangone gulanangge nga. Oo yuka biyomi gulado ene woologongolo ngundilo dowootoni, ene sodedonangge, kiyelo biyobiyomi telo ooloote. Ngu oo yuka biyomingga, ngundo yanggango oolengo melako wenggelemootoni, ulo sagaga telo nosilili udoni kumootoni manggowoomo koodo nomboyi oolelo ooloote. Ngu oomboolo biyomingga, ngundo ene gome gome utolo goweyi ulungga yombuliyolo ene sodedo ma yokolo toongete.
38 E eis que, do meio da multidão, surgiu um homem, dizendo em alta voz: — Mestre, peço que o senhor olhe o meu filho, porque é o único que tenho.
39 — ausente —
39 Um espírito se apodera dele, e, de repente, o menino grita, e o espírito o convulsiona até espumar; e dificilmente o deixa, depois de o ter maltratado.
40 No kuli gengo sulena onino etoowe, ene ngu oomboologa ngu owetoyi toongeweloyi, ene ereremo kinilo ewolo.
40 Pedi aos seus discípulos que o expulsassem, mas eles não puderam.
41 Ngundilo etoni, Yesusndo mande gumi elo ewolo. Ye simoo bale, nga naluno ngano oolootenggoku, ye nowoondoyemo hamoo teyingo ngu kini. Yengo nowoondoye ngu nenengo oolengo kini. Nalu ndatelo no yeya ootoolo yengo kowuliye koolowoolo oluwano? Ewolo. Elo, ene yowoolengolo oninggaku kenolo ewolo. Ge nangongge yoya ombulilo ewolo.
41 Jesus exclamou:
42 Ene nangoni yolo ombuwootoli, ngu oomboolo biyomingga, ngundo simooyenggaku yanggango oolengo wenggelemootoni, melako wetolo sagaga telo yowoolalingolo gome gome ulewolo. Yesusndo kandedisi telo ngu mboologaku, kenolo elo ene simooyenggaku yomosiyolo, yolo eweyi ko inowolo.
42 Quando o menino estava se aproximando, o demônio o atirou no chão e o convulsionou; mas Jesus repreendeu o espírito imundo, curou o menino e o entregou ao pai.
43 Ngu simoo bale, ngu bidodo Anutlo yanggangoni ulungga ngu kenolo, ene ulungga oolengo soliyokowolo. Ngu oo Yesusndo tewoku ngulo, simoo bale ngu kenolo sosolelo, ngulo ingondudu ulungga tewonggori. Ngundilo tetoyi, ene Yesusndo enengo sulena oninolo ewolo. Ye mande nga gome sodeyeya, gome oolengo ingoyi! Nalu bodaga nangge yokolo, Oni Nangoni ngu yolo oni sungo kandeyemo yelo yunowanggolo ewolo.
43 E todos ficaram maravilhados com a majestade de Deus. Como todos estavam admirados com tudo o que Jesus fazia, ele disse aos seus discípulos:
44 — ausente —
44 — Prestem bem atenção nas seguintes palavras: o Filho do Homem está para ser entregue nas mãos dos homens.
45 Enengo sulena onindo ngu mandega ngu gome ma ingolo, yolo dowoowonggori. Mande ngu damoni kombiteyingo, ene ngulo nowoondoyemo gome ma ingowonggori. Ngulo ene Yesuslo sosolelo ngulo ma sumoo telo ingowolo.
45 Eles, porém, não entendiam isso, e lhes foi encoberto para que não o compreendessem. E temiam fazer perguntas a Jesus a respeito deste assunto.
46 Yesuslo sulena oniku enengo nangge mande elo, onendo sungo bidodo dagayelolo ulungga oluwa? Ewolo. Elo, mande gumgum elo longgeyowolo.
46 Surgiu entre os discípulos uma discussão sobre qual deles seria o maior.
47 Yesusndo enengo sulena oni nowoondoyemo ngu mandega ngu oodoni kenolo ingolo, ngundilo ngulo, ene simooye bodaga yolo enengo tanggeyimo yelo ewolo. Oni gula ene no oowoonembolo simooye ngandilo gula yolo yomosiyolo yoonenengowaku ngu, ene no hooloowenelolo yomosinelooteku ngundilo. Oni gula no hooloowenelooteku ngu, ene oni no awane sulenelootoni, ngano ombuwonomungga ngu hooloowelo yomosiyoote. Oni gula ye kewooloyemo nguno enengo oowooyi bingami elo ma okoolo, ene Anutlo ko nenengo tewaku ngu, hamoo oolengo, ngu oningga ngu, ene oni gidalega dagayelolo ulungga tewalo ewolo.
47 Mas Jesus, sabendo o que se passava no coração deles, pegou uma criança, colocou-a junto de si
48 — ausente —
48 e lhes disse:
49 Ngu naluno, Yondo mande gumi ewolo. Oni ulungga, noole oni gula kenootooye, ene ge oowoonggemo oo yuka biyomi oweyelootoni kenowooto. Ene ngu noole ma keyelolo endeyootenggoku, ngulo noolendo ene loogu teyinowootolo ewolo.
49 João tomou a palavra e disse: — Mestre, vimos certo homem que expulsava demônios em seu nome, mas nós o proibimos de fazer isso, porque não segue conosco.
50 Ene Yesusndo Yonya ewolo. Ye ene ma loogu teyinowelo. Oni yeya mundiyi kini, ngu oningga ngu yengo dobooyelo ewolo.
50 Mas Jesus lhe disse:
51 Yesus ngu Sambo endemo ooleweloyi nalu namoko tetoni ingolo ngulo ene ingonduduni gosiyolo Yerusalem oolouwonggori.
51 E aconteceu que, ao se completarem os dias em que seria elevado ao céu, Jesus manifestou, no semblante, a firme resolução de ir para Jerusalém.
52 Yesusndo oni gidalega suleyelootoni, enengo mandeni yolo oolouwonggori. Ngu oni ngu koletelo Sameriya ngulo ende gulano ulo nguno Yesus oluweloyimbolo oo yomosiyowelo.
52 E enviou mensageiros que fossem na frente. Indo eles, entraram numa aldeia de samaritanos para lhe preparar pousada.
53 Ene ngu endemo oni, ngundo Yesus yolo, enengo yano oolouwelo yokowolo. Ndatelo ngulo, ene ingoyingo, Yesus ngu ene Yerusalem ooloutelo ingowolo.
53 Mas não o receberam, porque o aspecto dele era de quem, decisivamente, ia para Jerusalém.
54 Yesuslo sulena oni elaya Yems, Yon elagado enengo damoniye biyomi kenolo sanggili telo ewoliyo. Oo Bidodo Sembuli Sembunaye, ge etooga, Sambononggo de ombuya nga oni nga yodemukoni. Ngundilo ewolo.
54 Vendo isto, os discípulos Tiago e João perguntaram: — Senhor, quer que mandemos descer fogo do céu para os consumir?
55 Ene Yesusndo yowoolengolo yeyolo mamanayelolo yokootoni, asa, ene ende gulano sawolo.
55 Mas Jesus, voltando-se, os repreendeu.
56 — ausente —
56 E seguiram para outra aldeia.
57 Yesusndo enengo sulena oniya yade ooleko ooloutoyi, oni gulado Yesusno ombulo ewolo. Ge ende bidodomo toongeteku ngu no nguya kenggelolo no nguya toongewanolo ewolo.
57 Enquanto seguiam pelo caminho, alguém disse a Jesus: — Vou segui-lo para onde quer que o senhor for.
58 Yesusndo ngu oningga ngulo mandeni gumi ewolo. Mando ngu, ene mela newendemo tagiyododo, ko nu nguya de sanganimo tagiyododo, ene Onilo Nangoni ngu, ene bibitelo weleweloyi musiyoni nguya kini. Elo ewolo.
58 Mas Jesus lhe respondeu:
59 Yesusndo oni gulaya ewolo. Ge ombuya no keneloya oolou! Ewolo. Ene ngu oningga ngundo ewolo. Oo Bidodo Sembuli Sembunaye, ge mete noyokootoyi no oololo awane kumootoni kenolo, melengoologo eme ko ombuwanolo ewolo.
59 A outro Jesus disse: Mas ele respondeu: — Senhor, deixe-me ir primeiro sepultar o meu pai.
60 Yesusndo ngulo mande gumi ewolo. Nguno yoko, oni nolo nowoondoyemo hamoo ma teyingo, ngundo ene sobowooya oodega kumootoningga ngu, enengo bingo melengooyi. Ene ge ngu oolouya, Anut Oo Bidodo Sembuli Sembunaye ngundo simoo bale enengo sobowooteku, ngu wesiyoya oni simoo bale etuyelolo ewolo.
60 Mas Jesus insistiu:
61 Oni gulado ewolo. Oo bidodo Sembuli Sembunaye, no nguya ge kenggelolo endeyowano. Ene gedo mete elo etoyi ngu, asa, no oololo nenengo oni kandeye dowoologolo ewolo.
61 Outro lhe disse: — Senhor, quero segui-lo, mas permita que antes disso eu me despeça das pessoas da minha casa.
62 Ngundilo etoni, Yesusndo oningga ngulo mande gumi ewolo. Anutndo oni gula enengo koni logo teweloyim negongootoni nguno oodoni, ene ko gula gulano endeyolo oode ngu, asa, ngu oningga ngundo Anut Oo Bidodo Sembuli Sembunaye, ngundo enengo endega oni simoo sobowooteku, nguno ma uwalo ewolo.
62 Mas Jesus lhe respondeu:

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 9, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.