Lucas 18
Rawa Karo NT (RWO_KAR) vs NVT
1 Yesusndo mande yamonggawo gula enengo sulena oni ewolo. Ene nalu bidodomo Anutno yemboongelo oluweloyi ene suleye ma kini yewa.
1 Jesus contou a seus discípulos uma parábola para mostrar-lhes que deviam orar sempre e nunca desanimar.
2 Ene ngandilo ewolo. Ende gulano mande wilikoweloyi oni gula oluwolo. Ngu oningga mande wilikoweloyiga ngu, ene Anutlo ma sosoleyingo, oni simoo balelo nguya ma nowoondoyi teyunoote.
2 Disse ele: “Havia numa cidade um juiz que não temia a Deus nem se importava com as pessoas.
3 Bale nggami gula ngu endemo nguno oluwolo. Ngu bale nggamingga, ngundo ngu mande wilikoweloyi oninggano nguno suwoo suwoo ombulo, sumoo eloluwolo. Nolo longge onindo yombulinelowelo tetenggo. Ge hoolooweneloya mandene yomosiyolo ewolo.
3 Uma viúva daquela cidade vinha a ele com frequência e dizia: ‘Faça-me justiça contra meu adversário’.
4 Ngundilo tetoni, nalu pelungga, ene ngu bale nggamingga ngu ma hooloowewelo ewolo. Kootusina, enengo ingondudunimo ingowolo. No Anutlo ma sosoletenoku, ngulo no simoo balelo ma ingolo yombuliyelooteno. Ene nga bale nggami ngando suwoo suwoo enengo mande mande yomosiyowelo, no eririnelolo ooloote. Yokowanoku ngu, ene komo ngundilo eririnelolo oodoni, sulenekini yewa. Ngundilo ngulo, no komo ene hooloowelo mandeni elo yomosiyowanolo ewolo.
4 Por algum tempo, o juiz não lhe deu atenção, mas, por fim, disse a si mesmo: ‘Não temo a Deus e não me importo com as pessoas,
5 — ausente —
5 mas essa viúva está me irritando. Vou lhe fazer justiça, pois assim deixará de me importunar’”.
6 Ulungga Oo Sembuli ngundo ewolo. Eriritelootoni, ngulo nangge mande wilikoyingo oni biyomingga, ngundo bale nggamingga ngulo mandeningga ngu yomosiyowolo. Asa, Anutndo enengo oni simoo bale soleyelolo sunggi yewoku, ngulo mande mandeye yemboongega suwoo suwoo, nalu logono tetenggokungga, ngu Anutndo ngulo nowoondoyi ulungga telo, hoolooweyelolo mandeye yomosiyoyunolo oluwa. Ene sodedo hoolooweyelowa.
6 Então o Senhor disse: “Aprendam uma lição com o juiz injusto.
7 — ausente —
7 Acaso Deus não fará justiça a seus escolhidos que clamam a ele dia e noite? Continuará a adiar sua resposta?
8 No yeno eteno. Hamoo oolengo, ene sodedo enengo simoo balelo kowuliyemo hoolooweyelowa. Ene kootusina, ngu Oni Nangoni, ngu ombulo, ngu naluno, ene mela ngalo oni simoo bale yeyootoni, ene nowoondoyemo hamoo telo oolootenggo, bine, ngundi kini, bine? Elo ewolo.
8 Eu afirmo que ele lhes fará justiça, e rápido! Mas, quando o Filho do Homem voltar, quantas pessoas com fé ele encontrará na terra?”.
9 Oni gidalegado enengombolo ingoyingo ngu, ene hamoo oni nenengo oolengo elo ingolo, ene oni gidalegaya ngu, ene ngandilo ingolo etenggo. Oni biyomilo ingootenggo. Ngu oni ngulo Yesusndo mande yamonggawolo ewolo.
9 Em seguida, Jesus contou a seguinte parábola àqueles que confiavam em sua própria justiça e desprezavam os demais:
10 Nalu gulano, oni elaya yambo ya oowooyi Tempel nguno yemboongewelo oolouwoliyo. Ngu oni elayaga ngu, gula Parisi, gula gabmanlo bobeye yoyingo oni.
10 “Dois homens foram ao templo orar. Um deles era fariseu, e o outro, cobrador de impostos.
11 Ngu Parisi oningga ngu dikalo, enengo newendemonggo, ngandilo yemboongewolo. O Anut, no oni gidalega ngundilo kini, ngundo geno yemboongeteno. No yakaka ma telo ko mande ebe ganagana ma teteno. No ooleko ooleko bulibali se telo ma endeyooteno. No nga bobeye yoyingo oningga ngandilo nguya kini!
11 O fariseu, em pé, fazia esta oração: ‘Eu te agradeço, Deus, porque não sou como as demais pessoas: desonestas, pecadoras, adúlteras. E, com certeza, não sou como aquele cobrador de impostos.
12 Kowooyingo gulananggemo tambu elaya no oowali loogu telo kundingiyi oolooteno. No oo bidodo yootenoku ngulomu wesowoolo kande elaya ngulomu gulanangge ge gunootenolo ewolo.
12 Jejuo duas vezes por semana e dou o dízimo de tudo que ganho’.
13 Ngundilo yemboongetoni, ene Gabmanlo bobeye yoyingo oninggaku yowoko anduno dikalo, ngunonggo ene sambosina doongetewelo oyumo yolo, ngulo penggootelo yemboongelo ewolo. O Anut, no mbumbuwadodo oni! Ge gengo sumange ayibige ngu yoya wilinelo! Ewolo.
13 “Mas o cobrador de impostos ficou a distância e não tinha coragem nem de levantar os olhos para o céu enquanto orava. Em vez disso, batia no peito e dizia: ‘Deus, tem misericórdia de mim, pois sou pecador’.
14 Yesusndo mande soweyolo gula ewolo. Ngu bobeye yoyingo oningga ngu, Anutno newende hamoo telo, enengo oowooyi ma okoowolo. Ngulo no yeno eteno. Ngu bobeye yoyingo oningga ngu, Anutndo nguya oni nenengolo etoni, ene ootookoolo, enengo yano oolouwolo. Ngu oni gulaga ngu ene kini. Oni gula enengombo bingami elo okootoni, oowooyi ulungga teteku ngu, Anutndo oowooyi dowoolo woosootoni ombulo, kootu tewa. Oni enengo oowooyi bingami ma eteku ngu, asa, Anutndo oowooyi bingami okoowalo ewolo.
14 Eu lhes digo que foi o cobrador de impostos, e não o fariseu, quem voltou para casa justificado diante de Deus. Pois aqueles que se exaltam serão humilhados, e aqueles que se humilham serão exaltados”.
15 Oni simoo baledo simooye bobodi yoyolo, Yesus tanggeyimo mayetoyi, ngulo Yesusndo kandeyi tabayemo yelo, kumana yunoweloyimbolo. Enengo sulena onindo ngundilo yeyolo, sanggili telo manggaluyelowolo.
15 Certo dia, trouxeram crianças para que Jesus pusesse as mãos sobre elas. Ao ver isso, os discípulos repreenderam aqueles que as traziam.
16 Ngundilo tetoyi, ene Yesusndo simooyeku negoyelootoni, tanggeyimo ombutoyi ewolo. Ye komo ingoyi! Yengo nowoondoye bidodo Anutno yetoyi ngu, simooye bobodibo enengo awanamoye nowoondoye yunootenggoku ngundilo. Anut Oo Bidodo Sembuli Sembunaye, ngundo simoo bale enengo sobowooteku, ngundilo oni ngulomu.
16 Jesus, porém, chamou as crianças para junto de si e disse aos discípulos: “Deixem que as crianças venham a mim. Não as impeçam, pois o reino de Deus pertence aos que são como elas.
17 No yeno hamoo oolengo eteno. Oni ene Anutno newendemo hamoo oolengo ngu ma oolooteku ngu, simooye bobodibo awanamoyembolo nowoondoyemo hamoo tetenggoku ngundilo ma telo ngu, asa, ngu oningga ngu, ene Anut Oo Bidodo Sembuli Sembunaye, ngundo oni simoo bale sobowooteku nguno ma uwalo ewolo.
17 Eu lhes digo a verdade: quem não receber o reino de Deus como uma criança de modo algum entrará nele”.
18 Nalu gulano, sitowidodo oni tabango gulado ombulo, Yesus sumoo inolo ewolo. Oo etuyeloyingo oni gome, no ndawu oo gula gomengga telo ngu, no keda suwoo suwoo sugi sugi oluwano? Ewolo.
18 Certa vez, um homem de alta posição perguntou a Jesus: “Bom mestre, que devo fazer para herdar a vida eterna?”.
19 Ngundilo etoni, Yesusndo mande gumi ngandilo ewolo. Ge ndatelo ngulo, noya oni gome, elo ete? Anut nangge, ene oni gome.
19 “Por que você me chama de bom?”, perguntou Jesus. “Apenas Deus é verdadeiramente bom.
20 Ge mamana mande ngu, ge kuli kandangelo ingoote. Ge bulibali ooleko ooleko balese mande ngu ma tewelo, oni ma uleyi kumoowelo, oo yakaka ma tewelo, oni dobooge goweyi sanggawelo mande kootuyisina ma ewelo, awanangge tanggeyemo tolige kapengo ootoolo ewolo.
20 Você conhece os mandamentos: ‘Não cometa adultério. Não mate. Não roube. Não dê falso testemunho. Honre seu pai e sua mãe’.”
21 Etoni, ngu tabango oningga ngundo mande gumi ewolo. Ngu mamana mande ngu bidodo no kuli simooyemonggo keyolo yade ombulo ataga ngalo ewolo.
21 O homem respondeu: “Tenho obedecido a todos esses mandamentos desde a juventude”.
22 Yesusndo ngu mande ngu ingolo ewolo. Ge oo gulanangge ngu ge kuli ma tewolo. Ngu gengo oo ngu bidodo oni sungomo uliyoya bobeye yo. Ngulo bobeyeni ngu bayeteya, owoolongo oni ngu yuno. Ge ngundilo telo ngu, asa, gengo oo gome Sambo endemo oluwa. Ngundiya teya, ge ombuya, no keneloya endeyolo ewolo.
22 Quando Jesus ouviu sua resposta, disse: “Ainda há uma coisa que você não fez. Venda todos os seus bens e dê o dinheiro aos pobres. Então você terá um tesouro no céu. Depois, venha e siga-me”.
23 Ngundilo etoni, ngu tabango oningga, ngu mandega ngu ingolo, newende kowuli oolengo ingowolo. Ndatelo ngulo, enengo sitowini bobeyeni ulungga ngulo ingolo.
23 Ao ouvir essas palavras, o homem se entristeceu, pois era muito rico.
24 Yesusndo ngu oni tabangongga ngulo newendemo ingooteku ngu, enengo bobeye sitowini ngulo biyomi ingowoku ngu, kenolo ewolo. Oni sitowiye ulunggadodo ngu, ene nowoondoye bidodo Anutndo hoolooweyelootenggoku, nguno uweloyi kowuli ulungga. Oni bobeye sitowiyedodo ngu, ene nowoondoye bidodo enengo bobeye sitowiye, ngundo hoolooweyelowa elo nowoondoye bidodo nguno yetenggo.
24 Ao ver a tristeza daquele homem, Jesus disse: “Como é difícil os ricos entrarem no reino de Deus!
25 Ngulo ngu, bo ulungga ngu nggusi yayimo uweloyi ngu kowuli. Ene bobeye sitowidodo oni ngu, newende bidodo bobeye sitowinimo yeloolooteku ngu, ngu oningga ngu, ene Anut Oo Bidodo Sembuli Sembunaye, ngundo simoo bale sobowoolo oolooteku, nguno uweloyi ngu kowuli oolengolo ewolo.
25 Na verdade, é mais fácil um camelo passar pelo buraco de uma agulha que um rico entrar no reino de Deus”.
26 Ngundilo etoni, oni simoo baledo ngu mandega ngu ingolo ewonggori. Ngundiloga ngu, onendo ene mete suwoo suwoo keda oluweloyiga ngu yowa? Ewonggori.
26 Aqueles que o ouviram disseram: “Então quem pode ser salvo?”.
27 Yesusndo enengo ingonduduni kenolo, mande gumi ewolo. Oo onindo ma teweloyi ngu, Anutndo ngu oo ngu ene mete temukowalo ewolo.
27 Jesus respondeu: “O que é impossível para as pessoas é possível para Deus”.
28 Ngundilo etoni, Pitando ewolo. Noole noolengo ende oo sitowinayi ngu bidodo yokomukolo, noole mayelo ge kenggelolo endeyootetolo ewolo.
28 Pedro disse: “Deixamos nossos lares para segui-lo”.
29 Ngundilo etoni, Yesusndo mande gumi ewolo. Hamoo oolengo no yeno eteno! Oni bidodo Anutlo mandeni koyi teweloyi ngalo ingolo, ngulo ene enengo ende, ya, baleyi, simoongo, konebeyi, eweyi, nemi, ngu yoyokolo mayetenggo. Ngu oo yokowonggoku, ngu Anutndo wendangelo oo ulungga oolengo ataga yunolo, ko kootusina naluno nguya yunootoni, ene nguno suwoo suwoo keda oluweloyimbolo, ngu yowanggolo ewolo.
29 Jesus respondeu: “Eu lhes garanto que todos que deixaram casa, esposa, irmãos, pais ou filhos por causa do reino de Deus
30 — ausente —
30 receberão neste mundo uma recompensa muitas vezes maior e, no mundo futuro, terão a vida eterna”.
31 Yesusndo enengo sulena oni kande elaya kegidembolo elaya yoyolo, sungo oololo elo ewolo. Ingoyi, noole Yerusalem oolewato. Anutlo ingondudu eyingo onindo, Oni Nangoni, ngulo mande elo nakangoyingo ngu bidodo engge yeni tunootewa.
31 Jesus chamou os Doze à parte e disse: “Estamos subindo para Jerusalém, onde tudo que foi escrito pelos profetas a respeito do Filho do Homem se cumprirá.
32 Ene yolo oni sowe gidalega Yuda oni kini ngu kandeyemo yeloyunootoyi, ngundo kootuyisina mandeni biyomi elo utolo, yumooyinolo, mukendolo, gisalu utolo, uleyi kumoowa.
32 Ele será entregue aos gentios, e zombarão dele, o insultarão e cuspirão nele.
33 Ene nalu kabusagomo, ene melenonggo ko ootookoowalo ewolo.
33 Eles o açoitarão e o matarão, mas no terceiro dia ele ressuscitará”.
34 Ngundilo etoni, enengo sulena onikundo ngu mandega ngulo damoni nowoondoyemo ma himi yetoni ingowonggori. Sulena onindo ngu mandega Yesusndo eteku, ngulo ingondudu gome ma tewonggori.
34 Os discípulos, porém, não entenderam. O significado dessas palavras lhes estava oculto, e não sabiam do que ele falava.
35 Yesusndo ene Yeriko ende tanggeyimo ombuwolo. Oni doongeyi kilingongga oole dabemimo ootoolo, ngunonggo ene oni simoo baleno bobeye oolo solengoyelo, yemboongelo oluwolo.
35 Quando Jesus se aproximava de Jericó, havia um mendigo cego sentado à beira do caminho.
36 Ngu oni doongeyi kilingongga, ngundo ingowolomu ngu, oni simoo bale oowooyingga oolengo mayetoyi, ngguyi ingolo, ngulo ene oni sumoo yunolo ewolo. Ngu oni ngu ndawuga tetenggo? Ewolo.
36 Ao ouvir o barulho da multidão que passava, perguntou o que estava acontecendo.
37 Ngundilo sumoo etoni oni sungokundo, ngu oni doongeyi kilingonggakuno ewolo. Nasaret oni Yesusga ngundo mayetelo ewolo.
37 Disseram-lhe que Jesus de Nazaré estava passando por ali.
38 Ngulo ngu, oni doongeyi kilingonggaku ngundilo ingolo, ene meno elo ewolo. Yesus Dewitlo osiyi, ge nolo nowoondoyi nuno! Ewolo.
38 Então começou a gritar: “Jesus, Filho de Davi, tenha misericórdia de mim!”.
39 Oni koletewonggokundo manggaluwoolo ewonggori. Ge nenete! Etoyi, ene ngu ma ingolo, ene meno ulunggalo ewonggori. Yesus Dewitlo osiyi, ge no nowoondoyi nuno! Ewolo.
39 Os que estavam mais à frente o repreendiam e ordenavam que se calasse. Mas ele gritava ainda mais alto: “Filho de Davi, tenha misericórdia de mim!”.
40 Ngundilo meno etoni, Yesus ingolo, ombulo dikalo ewolo. Ngu oningga ngu yoya, no tanggenemo ngano ombuyi! Etoni, oninggaku yolo Yesus tanggeyimo ombutoyi, Yesusndo sumoo inolo ewolo. Nondo ndawu ooga tenggunowelo ingoote? Elo sumoo etoni, ngu oni doongeyi biyomingga, ngundo mande gumi ewolo. Ulungga Oo Bidodo Sembuli Sembune, no doongetelo, mela oo kenowelo ingooteno.
40 Então Jesus parou e ordenou que lhe trouxessem o homem. Quando ele se aproximou, Jesus lhe perguntou:
41 — ausente —
41 “O que você quer que eu lhe faça?”. “Senhor, eu quero ver!”, respondeu o homem.
42 Etoni, Yesusndo ewolo. Doongeteya keno! Gengo nowoondogemo hamoo teyingongga, ngundo yomosinggelootoni, ge ko mete tetelo ewolo.
42 E Jesus disse: “Receba a visão! Sua fé o curou”.
43 Yesusndo ngundilo etoni ngu, oni doongeyinggaku sodedonangge metemi telo doongetewolo. Ene doongetelo mela kenolo, Yesus keyolo endeyolo, ene Anutlo bingami ulungga oolengo elo okoowolo. Oni simoo bale ngundilo kenolo ngu, ene nguya Anut oowooyi bingami elo okoowolo.
43 No mesmo instante, o homem passou a enxergar, e seguia Jesus, louvando a Deus. E todos que presenciaram isso também louvavam a Deus.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 18, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.