Lucas 18
Rawa Karo NT (RWO_KAR) vs NTLH
1 Yesusndo mande yamonggawo gula enengo sulena oni ewolo. Ene nalu bidodomo Anutno yemboongelo oluweloyi ene suleye ma kini yewa.
1 Jesus contou a seguinte parábola , mostrando aos discípulos que deviam orar sempre e nunca desanimar:
2 Ene ngandilo ewolo. Ende gulano mande wilikoweloyi oni gula oluwolo. Ngu oningga mande wilikoweloyiga ngu, ene Anutlo ma sosoleyingo, oni simoo balelo nguya ma nowoondoyi teyunoote.
2 — Em certa cidade havia um juiz que não
3 Bale nggami gula ngu endemo nguno oluwolo. Ngu bale nggamingga, ngundo ngu mande wilikoweloyi oninggano nguno suwoo suwoo ombulo, sumoo eloluwolo. Nolo longge onindo yombulinelowelo tetenggo. Ge hoolooweneloya mandene yomosiyolo ewolo.
3 Nessa cidade morava uma viúva que sempre o procurava para pedir justiça, dizendo: “Ajude-me e julgue o meu caso contra o meu adversário!”
4 Ngundilo tetoni, nalu pelungga, ene ngu bale nggamingga ngu ma hooloowewelo ewolo. Kootusina, enengo ingondudunimo ingowolo. No Anutlo ma sosoletenoku, ngulo no simoo balelo ma ingolo yombuliyelooteno. Ene nga bale nggami ngando suwoo suwoo enengo mande mande yomosiyowelo, no eririnelolo ooloote. Yokowanoku ngu, ene komo ngundilo eririnelolo oodoni, sulenekini yewa. Ngundilo ngulo, no komo ene hooloowelo mandeni elo yomosiyowanolo ewolo.
4 — Durante muito tempo o juiz não quis julgar o caso da viúva, mas afinal pensou assim: “É verdade que eu não temo a Deus e também não respeito ninguém.
5 — ausente —
5 Porém, como esta viúva continua me aborrecendo, vou dar a sentença a favor dela. Se eu não fizer isso, ela não vai parar de vir me amolar até acabar comigo.”
6 Ulungga Oo Sembuli ngundo ewolo. Eriritelootoni, ngulo nangge mande wilikoyingo oni biyomingga, ngundo bale nggamingga ngulo mandeningga ngu yomosiyowolo. Asa, Anutndo enengo oni simoo bale soleyelolo sunggi yewoku, ngulo mande mandeye yemboongega suwoo suwoo, nalu logono tetenggokungga, ngu Anutndo ngulo nowoondoyi ulungga telo, hoolooweyelolo mandeye yomosiyoyunolo oluwa. Ene sodedo hoolooweyelowa.
6 E o Senhor continuou:
7 — ausente —
7 Será, então, que Deus não vai fazer justiça a favor do seu próprio povo, que grita por socorro dia e noite? Será que ele vai demorar para ajudá-lo?
8 No yeno eteno. Hamoo oolengo, ene sodedo enengo simoo balelo kowuliyemo hoolooweyelowa. Ene kootusina, ngu Oni Nangoni, ngu ombulo, ngu naluno, ene mela ngalo oni simoo bale yeyootoni, ene nowoondoyemo hamoo telo oolootenggo, bine, ngundi kini, bine? Elo ewolo.
8 Eu afirmo a vocês que ele julgará a favor do seu povo e fará isso bem depressa. Mas, quando o
9 Oni gidalegado enengombolo ingoyingo ngu, ene hamoo oni nenengo oolengo elo ingolo, ene oni gidalegaya ngu, ene ngandilo ingolo etenggo. Oni biyomilo ingootenggo. Ngu oni ngulo Yesusndo mande yamonggawolo ewolo.
9 Jesus também contou esta parábola para os que achavam que eram muito bons e desprezavam os outros:
10 Nalu gulano, oni elaya yambo ya oowooyi Tempel nguno yemboongewelo oolouwoliyo. Ngu oni elayaga ngu, gula Parisi, gula gabmanlo bobeye yoyingo oni.
10 — Dois homens foram ao Templo para orar. Um era
11 Ngu Parisi oningga ngu dikalo, enengo newendemonggo, ngandilo yemboongewolo. O Anut, no oni gidalega ngundilo kini, ngundo geno yemboongeteno. No yakaka ma telo ko mande ebe ganagana ma teteno. No ooleko ooleko bulibali se telo ma endeyooteno. No nga bobeye yoyingo oningga ngandilo nguya kini!
11 O fariseu ficou de pé e orou sozinho, assim: “Ó Deus, eu te agradeço porque não sou avarento, nem desonesto, nem imoral como as outras pessoas. Agradeço-te também porque não sou como este cobrador de impostos.
12 Kowooyingo gulananggemo tambu elaya no oowali loogu telo kundingiyi oolooteno. No oo bidodo yootenoku ngulomu wesowoolo kande elaya ngulomu gulanangge ge gunootenolo ewolo.
12 Jejuo duas vezes por semana e te dou a décima parte de tudo o que ganho.”
13 Ngundilo yemboongetoni, ene Gabmanlo bobeye yoyingo oninggaku yowoko anduno dikalo, ngunonggo ene sambosina doongetewelo oyumo yolo, ngulo penggootelo yemboongelo ewolo. O Anut, no mbumbuwadodo oni! Ge gengo sumange ayibige ngu yoya wilinelo! Ewolo.
13 — Mas o cobrador de impostos ficou de longe e nem levantava o rosto para o céu. Batia no peito e dizia: “Ó Deus, tem pena de mim, pois sou pecador!”
14 Yesusndo mande soweyolo gula ewolo. Ngu bobeye yoyingo oningga ngu, Anutno newende hamoo telo, enengo oowooyi ma okoowolo. Ngulo no yeno eteno. Ngu bobeye yoyingo oningga ngu, Anutndo nguya oni nenengolo etoni, ene ootookoolo, enengo yano oolouwolo. Ngu oni gulaga ngu ene kini. Oni gula enengombo bingami elo okootoni, oowooyi ulungga teteku ngu, Anutndo oowooyi dowoolo woosootoni ombulo, kootu tewa. Oni enengo oowooyi bingami ma eteku ngu, asa, Anutndo oowooyi bingami okoowalo ewolo.
14 E Jesus terminou, dizendo:
15 Oni simoo baledo simooye bobodi yoyolo, Yesus tanggeyimo mayetoyi, ngulo Yesusndo kandeyi tabayemo yelo, kumana yunoweloyimbolo. Enengo sulena onindo ngundilo yeyolo, sanggili telo manggaluyelowolo.
15 Depois disso, algumas pessoas levaram as suas crianças a Jesus para que ele as abençoasse, mas os discípulos viram isso e repreenderam aquelas pessoas.
16 Ngundilo tetoyi, ene Yesusndo simooyeku negoyelootoni, tanggeyimo ombutoyi ewolo. Ye komo ingoyi! Yengo nowoondoye bidodo Anutno yetoyi ngu, simooye bobodibo enengo awanamoye nowoondoye yunootenggoku ngundilo. Anut Oo Bidodo Sembuli Sembunaye, ngundo simoo bale enengo sobowooteku, ngundilo oni ngulomu.
16 Então Jesus chamou as crianças para perto de si e disse:
17 No yeno hamoo oolengo eteno. Oni ene Anutno newendemo hamoo oolengo ngu ma oolooteku ngu, simooye bobodibo awanamoyembolo nowoondoyemo hamoo tetenggoku ngundilo ma telo ngu, asa, ngu oningga ngu, ene Anut Oo Bidodo Sembuli Sembunaye, ngundo oni simoo bale sobowooteku nguno ma uwalo ewolo.
17 Eu afirmo a vocês que isto é verdade: quem não receber o Reino de Deus como uma criança nunca entrará nele.
18 Nalu gulano, sitowidodo oni tabango gulado ombulo, Yesus sumoo inolo ewolo. Oo etuyeloyingo oni gome, no ndawu oo gula gomengga telo ngu, no keda suwoo suwoo sugi sugi oluwano? Ewolo.
18 Certo líder judeu perguntou a Jesus: — Bom Mestre, o que devo fazer para conseguir a vida eterna?
19 Ngundilo etoni, Yesusndo mande gumi ngandilo ewolo. Ge ndatelo ngulo, noya oni gome, elo ete? Anut nangge, ene oni gome.
19 Jesus respondeu:
20 Ge mamana mande ngu, ge kuli kandangelo ingoote. Ge bulibali ooleko ooleko balese mande ngu ma tewelo, oni ma uleyi kumoowelo, oo yakaka ma tewelo, oni dobooge goweyi sanggawelo mande kootuyisina ma ewelo, awanangge tanggeyemo tolige kapengo ootoolo ewolo.
20 Você conhece os mandamentos: “Não cometa adultério, não mate, não roube, não dê falso testemunho contra ninguém, respeite o seu pai e a sua mãe.”
21 Etoni, ngu tabango oningga ngundo mande gumi ewolo. Ngu mamana mande ngu bidodo no kuli simooyemonggo keyolo yade ombulo ataga ngalo ewolo.
21 O homem respondeu: — Desde criança eu tenho obedecido a todos esses mandamentos.
22 Yesusndo ngu mande ngu ingolo ewolo. Ge oo gulanangge ngu ge kuli ma tewolo. Ngu gengo oo ngu bidodo oni sungomo uliyoya bobeye yo. Ngulo bobeyeni ngu bayeteya, owoolongo oni ngu yuno. Ge ngundilo telo ngu, asa, gengo oo gome Sambo endemo oluwa. Ngundiya teya, ge ombuya, no keneloya endeyolo ewolo.
22 Quando Jesus ouviu isso, disse:
23 Ngundilo etoni, ngu tabango oningga, ngu mandega ngu ingolo, newende kowuli oolengo ingowolo. Ndatelo ngulo, enengo sitowini bobeyeni ulungga ngulo ingolo.
23 Quando o homem ouviu isso, ficou muito triste, pois era riquíssimo.
24 Yesusndo ngu oni tabangongga ngulo newendemo ingooteku ngu, enengo bobeye sitowini ngulo biyomi ingowoku ngu, kenolo ewolo. Oni sitowiye ulunggadodo ngu, ene nowoondoye bidodo Anutndo hoolooweyelootenggoku, nguno uweloyi kowuli ulungga. Oni bobeye sitowiyedodo ngu, ene nowoondoye bidodo enengo bobeye sitowiye, ngundo hoolooweyelowa elo nowoondoye bidodo nguno yetenggo.
24 Vendo a tristeza dele, Jesus disse:
25 Ngulo ngu, bo ulungga ngu nggusi yayimo uweloyi ngu kowuli. Ene bobeye sitowidodo oni ngu, newende bidodo bobeye sitowinimo yeloolooteku ngu, ngu oningga ngu, ene Anut Oo Bidodo Sembuli Sembunaye, ngundo simoo bale sobowoolo oolooteku, nguno uweloyi ngu kowuli oolengolo ewolo.
25 É mais difícil um rico entrar no Reino de Deus do que um camelo passar pelo fundo de uma agulha.
26 Ngundilo etoni, oni simoo baledo ngu mandega ngu ingolo ewonggori. Ngundiloga ngu, onendo ene mete suwoo suwoo keda oluweloyiga ngu yowa? Ewonggori.
26 Os que ouviram isso perguntaram: — Então, quem é que pode se salvar?
27 Yesusndo enengo ingonduduni kenolo, mande gumi ewolo. Oo onindo ma teweloyi ngu, Anutndo ngu oo ngu ene mete temukowalo ewolo.
27 Jesus respondeu:
28 Ngundilo etoni, Pitando ewolo. Noole noolengo ende oo sitowinayi ngu bidodo yokomukolo, noole mayelo ge kenggelolo endeyootetolo ewolo.
28 Aí Pedro disse: — Veja! Nós deixamos a nossa família e seguimos o senhor.
29 Ngundilo etoni, Yesusndo mande gumi ewolo. Hamoo oolengo no yeno eteno! Oni bidodo Anutlo mandeni koyi teweloyi ngalo ingolo, ngulo ene enengo ende, ya, baleyi, simoongo, konebeyi, eweyi, nemi, ngu yoyokolo mayetenggo. Ngu oo yokowonggoku, ngu Anutndo wendangelo oo ulungga oolengo ataga yunolo, ko kootusina naluno nguya yunootoni, ene nguno suwoo suwoo keda oluweloyimbolo, ngu yowanggolo ewolo.
29 Jesus respondeu:
30 — ausente —
30 receberá ainda nesta vida muito mais e, no futuro, receberá a vida eterna.
31 Yesusndo enengo sulena oni kande elaya kegidembolo elaya yoyolo, sungo oololo elo ewolo. Ingoyi, noole Yerusalem oolewato. Anutlo ingondudu eyingo onindo, Oni Nangoni, ngulo mande elo nakangoyingo ngu bidodo engge yeni tunootewa.
31 Jesus levou os doze discípulos para um lado e disse:
32 Ene yolo oni sowe gidalega Yuda oni kini ngu kandeyemo yeloyunootoyi, ngundo kootuyisina mandeni biyomi elo utolo, yumooyinolo, mukendolo, gisalu utolo, uleyi kumoowa.
32 Ele será entregue aos não judeus, e estes vão zombar dele, insultá-lo, cuspir nele
33 Ene nalu kabusagomo, ene melenonggo ko ootookoowalo ewolo.
33 e bater nele; e depois o matarão. Mas no terceiro dia ele ressuscitará.
34 Ngundilo etoni, enengo sulena onikundo ngu mandega ngulo damoni nowoondoyemo ma himi yetoni ingowonggori. Sulena onindo ngu mandega Yesusndo eteku, ngulo ingondudu gome ma tewonggori.
34 Os discípulos não entenderam nada do que Jesus disse. O que essas palavras queriam dizer estava escondido deles, e eles não sabiam do que Jesus estava falando.
35 Yesusndo ene Yeriko ende tanggeyimo ombuwolo. Oni doongeyi kilingongga oole dabemimo ootoolo, ngunonggo ene oni simoo baleno bobeye oolo solengoyelo, yemboongelo oluwolo.
35 Jesus já estava chegando perto da cidade de Jericó. Acontece que um cego estava sentado na beira do caminho, pedindo esmola.
36 Ngu oni doongeyi kilingongga, ngundo ingowolomu ngu, oni simoo bale oowooyingga oolengo mayetoyi, ngguyi ingolo, ngulo ene oni sumoo yunolo ewolo. Ngu oni ngu ndawuga tetenggo? Ewolo.
36 Quando ouviu a multidão passando, ele perguntou o que era aquilo.
37 Ngundilo sumoo etoni oni sungokundo, ngu oni doongeyi kilingonggakuno ewolo. Nasaret oni Yesusga ngundo mayetelo ewolo.
37 — É Jesus de Nazaré que está passando! — responderam.
38 Ngulo ngu, oni doongeyi kilingonggaku ngundilo ingolo, ene meno elo ewolo. Yesus Dewitlo osiyi, ge nolo nowoondoyi nuno! Ewolo.
38 Aí o cego começou a gritar: — Jesus,
39 Oni koletewonggokundo manggaluwoolo ewonggori. Ge nenete! Etoyi, ene ngu ma ingolo, ene meno ulunggalo ewonggori. Yesus Dewitlo osiyi, ge no nowoondoyi nuno! Ewolo.
39 As pessoas que iam na frente o repreenderam e mandaram que ele calasse a boca. Mas ele gritava ainda mais: — Filho de Davi, tenha pena de mim!
40 Ngundilo meno etoni, Yesus ingolo, ombulo dikalo ewolo. Ngu oningga ngu yoya, no tanggenemo ngano ombuyi! Etoni, oninggaku yolo Yesus tanggeyimo ombutoyi, Yesusndo sumoo inolo ewolo. Nondo ndawu ooga tenggunowelo ingoote? Elo sumoo etoni, ngu oni doongeyi biyomingga, ngundo mande gumi ewolo. Ulungga Oo Bidodo Sembuli Sembune, no doongetelo, mela oo kenowelo ingooteno.
40 Jesus parou e mandou que trouxessem o cego. Quando ele chegou perto, Jesus perguntou:
41 — ausente —
41 — O que é que você quer que eu faça? — Senhor, eu quero ver de novo! — respondeu ele.
42 Etoni, Yesusndo ewolo. Doongeteya keno! Gengo nowoondogemo hamoo teyingongga, ngundo yomosinggelootoni, ge ko mete tetelo ewolo.
42 Então Jesus disse:
43 Yesusndo ngundilo etoni ngu, oni doongeyinggaku sodedonangge metemi telo doongetewolo. Ene doongetelo mela kenolo, Yesus keyolo endeyolo, ene Anutlo bingami ulungga oolengo elo okoowolo. Oni simoo bale ngundilo kenolo ngu, ene nguya Anut oowooyi bingami elo okoowolo.
43 No mesmo instante o homem começou a ver e, dando glória a Deus, foi seguindo Jesus. E todos os que viram isso começaram a louvar a Deus.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 18, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.