João 7
Rawa Karo NT (RWO_KAR) vs NVT
1 Ngu naluno, Yesus ene Galili mela nguwoole ko telo, oololo ombulo telo, ene Yudiya melasina ko oolouwelo ma ingowolo. Ndatelo ngulo, Yuda onindo ngu uleyi kumoowelo tewonggori.
1 Depois disso, Jesus viajou pela Galileia. Queria ficar longe da Judeia, onde os líderes judeus planejavam sua morte.
2 Yuda onilo nalu kundingiyi, oowooyi Towimbo ya Tookoododo (Sel Ya) Nalu Kundingiyi, ngu namoko.
2 Logo, porém, chegou o tempo da celebração judaica chamada Festa das Cabanas,
3 Ngundilo ngulo, enengo konedoboongombo Yesusno ewonggori. Ge komo ootookooya, nga endega nga yokoya, ge Yudiya melako oolou! Gengo sulena oni ngundo ene mete gedo ko teteku, ngu kenowanggo.
3 e os irmãos de Jesus lhe disseram: “Saia daqui e vá à Judeia, onde seus seguidores poderão ver os milagres que realiza.
4 Oni gula ene tunoo oni doongeyemo oluwelo ngu, ene oo tewelo nguya, kombitelo ma tewa. Yo, ge ko oo nga tunoo tewaku ngu, asa, oni simoo bale bidodo doongeyemo ge tunoo dikalo, ko mete telo etuyelowalo ewonggori.
4 Você não se tornará famoso escondendo-se dessa forma. Se você pode fazer coisas tão maravilhosas, mostre-se ao mundo!”.
5 Yesus enengo konedoboongo nguya, Yesusno nowoondoyemo hamoo kini. Ngulo ene ngundilo ewolo.
5 Pois nem mesmo seus irmãos criam nele.
6 Ngundilo ngulo, Yesusndo ewolo. Nolo nalune, ngu ma tunootewolo. Ene nalu bidodo ngu yengo naluye.
6 Jesus respondeu: “Agora não é o momento certo de eu ir, mas vocês podem ir a qualquer hora.
7 Mela ngalo oni simoo baledo yeya mundi ma tewanggo. Kini, ene ngu nolo me oni tewanggo. Ndatelo ngulo, nondo enengombo damoni biyomi tetenggoku, ngu yootunolo etenoku ngulo.
7 O mundo não pode odiá-los, mas a mim ele odeia, pois eu o acuso de fazer o mal.
8 Yengombo oolouya, ngu nalu kundingiyingga ngu kenoyi. Kootusina no nguya nalu kundingiyingga nguno oolouwanoku, ene ataga no nguno, no ma oolouwanolo ewolo.
8 Vão vocês. Eu ainda não irei a essa festa, pois meu tempo ainda não chegou”.
9 Yesusndo ngundilo elo, ngulo ene sa nalu gidega Galilino oluwolo.
9 Tendo dito isso, permaneceu na Galileia.
10 Yesus enengo konedoboongo ene nalu kundingiyi ngu kenowelo kuli Yerusalemno oolouwonggori. Kootusina, Yesus ene nguya Yerusalemno oololo, ene oni doongeyemo tunoo ma oolouwolo. Kini, ene tolige nalu kundingiyi nguno oolouwolo.
10 Contudo, depois que seus irmãos partiram para a festa, ele também foi, mas em segredo, permanecendo distante dos olhos do público.
11 Yuda onindo, nalu kundingiyi nguno, ene erewelo ewonggori. Yesus oningga ngu ndano ooloote? Elo ewonggori.
11 Os líderes judeus tentavam encontrá-lo na festa e perguntavam se alguém o tinha visto.
12 Oni simoo baledo Yesuslo mande mande ulungga oolengo, enengo nangge ewonggori. Oni gidalegado, ene oni gome, etoyi, gidalegado ewonggori. Kini, ngu oningga ngundo simoo bale ganaganayelolo endeyootelo ewonggori.
12 Havia muita discussão a seu respeito entre as multidões. Alguns afirmavam: “Ele é um homem bom”, enquanto outros diziam: “Ele não passa de um impostor, que engana o povo”.
13 Ene Yuda tabango onilo sosolelo, ngulo oni gulado Yesuslo mandeni tunoo ma elo endeyowonggori.
13 Mas ninguém tinha coragem de falar sobre ele em público, por medo dos líderes judeus.
14 Nalu kundingiyi ngu kewooloko, Yesus ene goobooyingo ya ngulo yasiliko ulo, oni simoo baleno mande elo etuyelowolo.
14 Então, na metade da festa, Jesus subiu ao templo e começou a ensinar.
15 Yuda oni mandeni ngu ingolo, ngulo ingondudu ulungga telo ewonggori. Nga oningga nga, ndanonggo ingoyingo nga yolo, ete? Ene kuli ngu oo ngulo ingondudu yowelo ma Skul tewolo ewonggori.
15 Os judeus que estavam ali ficaram admirados ao ouvi-lo. “Como ele sabe tanto sem ter estudado?”, perguntavam.
16 Ngundilo etoyi, Yesusndo enengo mandeye gumi ewolo. Nga mandega nondo yeno etenoku nga, nolo mandene kini. Nga mandega nga ngu, Anutlomu. Enendo no sulenelootoni, no ombuyingo ngulo mandeni eteno.
16 Jesus lhes respondeu: “Minha mensagem não vem de mim mesmo; vem daquele que me enviou.
17 Ene oni gula Anutlo mandeni keyolo ingowelo ngu, ngu oningga ngu, ene nga mandega elo etuyelootenoku, ngalo damoni ingowa. Ene ngandilo ingowa. Nga mandega nga, ngu Anutlo ingondudunonggo bine, ngundi no nenengo ingondudunemonggo eteno bine, ngu wilikoya ingoyi.
17 Quem quiser fazer a vontade de Deus saberá se meu ensino vem dele ou se falo por mim mesmo.
18 Oni enengo ingondudunimonggo, mande mande ewaku ngu, ene nguno oowooyi bingamidodo teweloyim tete. Ene oni ene suleyootoni, ombuyingongga ngulo oowooye bingami elo okoowaku ngu, asa, ene oni nenengo oolengo telo, ene ebe ganagana ma ewa.
18 Aquele que fala por si mesmo busca sua própria glória, mas quem procura honrar aquele que o enviou diz a verdade, e não mentiras.
19 Kulimi Mosesndo mamana mande ye yunowolo. Ene ye kewooloyemo nguno oni gulado ngu mamana mandega ngu ma keyoote. Ndawugalo, ye no nulewelo ingondudu tetenggo? Elo ewolo.
19 Moisés lhes deu a lei, mas nenhum de vocês obedece a ela. Então por que procuram me matar?”.
20 Ene ngundilo etoni, simoo baledo mandeni gumi ewonggori. Geno oo yuka biyomi gula oolooteku ngu! Onendo ge guleni kumoowa? Elo ewonggori.
20 A multidão respondeu: “Você está possuído por demônio! Quem procura matá-lo?”.
21 Ene ngundilo etoyi ngu, Yesusndo mandeye gumi ewolo. No kuli oo sungo gula onindo ma teweloyi ngu tewonoku, ye ngu kenolo ngulo soliyokowonggo.
21 Jesus respondeu: “Eu fiz um milagre no sábado, e vocês ficaram admirados.
22 Mosesndo goweye doongoolo, yomosiyoweloyi mande damoningga ngu, ye yunowolo. Hamoo, ngu damoningga ngu Mosesno ma tunootewolo. Kini, ngu damoningga, ngu osi sambano tunootewolo. Ene yendo ngu yengo nangosumooye ngu, Sabat naluno nguya goweye doongootenggo.
22 No entanto, vocês também trabalham no sábado quando obedecem à lei da circuncisão que Moisés lhes deu, embora, na verdade, a circuncisão tenha começado com os patriarcas, muito antes da lei de Moisés.
23 Yendo ngu Moseslo mamana mande ngu keyowelo ingolo, ye nangosumooye gula Sabat naluno tunootetoni ngu, asa, ye Sabat naluno goweyi doongoolo yomosiyootenggo. Ariya, nondo ngu Sabat naluno nguno, no oni gula sayidodomu yomosiyootoowe ngu, yendo ndawugalo ngulo noya sanggili tetenggo?
23 Pois, se o tempo certo de circuncidar seu filho cai no sábado, vocês realizam a cerimônia, a fim de não quebrar a lei de Moisés. Então por que ficam indignados comigo pelo fato de eu curar um homem no sábado?
24 Ye oo doongeyembo nangge kenolo, ngulo elo ma wilikowelo. Kini, ye komo oo bidodo damoni gome nenengo nguno wilikowanggoku, ngu metemilo ewolo.
24 Não julguem de acordo com as aparências, mas julguem de maneira justa”.
25 Yerusalem ende ngulo oni simoo bale gidalegado elo ewonggori. Ndatelo ngulo, nga oningga nga nangge uleyi kumoowelo tetenggo?
25 Alguns do povo, que moravam em Jerusalém, começaram a perguntar uns aos outros: “Não é este o homem a quem procuram matar?
26 Kenoyi, ene mande mande tunoo oolengo eteku nga, ene oni ululu ngundo mande gula eneya ma etenggo. Ene nguya bine nga oningga nga ene Kristuslo ingootenggo?
26 Aqui está ele, porém, falando em público, e não lhe dizem coisa alguma. Será que nossos líderes acreditam que ele é o Cristo?
27 Ene noole nga oningga ngalo endeni ngu noole ingooteto. Kristus tunootewelo naluno ngu, oni gulado ngulo endeni ngu kenolo ingoweloyi kinilo ewolo.
27 Mas como pode ser este homem? Sabemos de onde ele vem. Quando o Cristo vier, ninguém saberá de onde ele é”.
28 Yesus ngu Tempel ya newendemo ootoolo ngu, onino mande elo etuyelolo oode, ngunonggo ene manggalu telo ewolo. Yengo ingoyingoyemo ngu nolo ingolo, ko nolo endene nguya ingootenggo. Ene no nenengo ingonduduno ma ombuwono. Kini, Awando sulenelootoni, no ngano ombuwono. Awa enengo damoni ngu hamoo oolengo, ene yendo ngulo ma ingootenggo.
28 Enquanto ensinava no templo, Jesus disse em alta voz: “Sim, vocês me conhecem e sabem de onde eu venho. Mas não estou aqui por minha própria conta. Aquele que me enviou é verdadeiro, e vocês não o conhecem.
29 Ene nondo ngu Awane ingooteno. Ndatelo ngulo, no kuli eneya oluwolo, enendo no sulenelootoni, ngano ombuwonolo ewolo.
29 Mas eu o conheço, porque venho dele, e ele me enviou a vocês”.
30 Ngu naluno, ene dowoolo ya biyomimo yewelo tewonggori. Ene Yesuslo nalu ma tunootewoku, ngulo oni gulado Yesus dowoowelo ma tewonggori.
30 Então tentaram prendê-lo, mas ninguém pôs as mãos nele, porque ainda não havia chegado sua hora.
31 Ene oni simoo bale oowooyingga Yesusno nowoondoyemo hamoo telo ewonggori. Kristus ombulo ngu, nga oningga ngando oo sungo gula onindo ma teweloyim teteku, nga dagalo, enendo oo ulungga oolengo tewa, bine? Elo ewonggori.
31 Muitos entre as multidões no templo creram nele e diziam: “Afinal, alguém espera que o Cristo faça mais sinais do que este homem tem feito?”.
32 Parisi oni ingootoyi, oni simoo baledo Yesusya mande guladilo guladilo ewonggori. Ngundilo ngulo, Anutno woolo yeweloyi ngulo sobosobo oni, ko Parisi oni nguya, ngundo enengo kumba ootuwoo oni gidalega suleyelootoyi, Yesus dowoolo, ya biyomimo yewelo oolouwonggori.
32 Quando os fariseus ouviram que as multidões sussurravam essas coisas, eles e os principais sacerdotes enviaram guardas do templo para prendê-lo.
33 Ngu naluno nguno, Yesusndo ewolo. Nalu bodaga nangge no yeya oode, Awando sulenelootoni, no ombuwonokungga, ngu tanggeyimo no ko oolouwano.
33 Jesus, porém, lhes disse: “Estarei com vocês só um pouco mais. Então voltarei para aquele que me enviou.
34 No oolouwanoku, ene ye no erewenelolo, ko ma neyowanggo. No oolootenoku endegano nguno, ye nguya oolouweloyi kini. Ewolo.
34 Vocês procurarão por mim, mas não me encontrarão. E não poderão ir para onde eu vou”.
35 Ene ngundilo etoni ngu, asa, Yuda oni enengo nangge mande mandelo ewonggori. Ene ndawoole utoni, noole ene ko ma kenowato? Ene bine, noolengo doboogulinayi, Girik oni, enengo mela kewoolokono ulo, nguno Girik oni, mande yunolo etuyelolo oodoni, nguno noole ene ma kenowato?
35 Os judeus se perguntavam: “Para onde ele pretende ir? Será que planeja partir e ir aos judeus em outras terras? Talvez até ensine aos gregos!
36 Mande eteku, ngulo damoni ndatelo ete? Ene ngandilo ewolo. Ye no erewenelolo, ye no ma neyowanggo. Nondo endega oolootenoku, nguno ye nguya, ma oolouwanggolo ewolo.
36 O que ele quer dizer quando fala: ‘Vocês procurarão por mim, mas não me encontrarão’ e ‘Não poderão ir para onde eu vou’?”.
37 Kundingiyi nalu wengangga, ngu enengo nalu kundingiyi ulungga. Ngu naluno nguno, Yesus ootookoolo, dikalo, manggalu telo ewolo. Oni oowooyingga sonolo ingoya ngu ene komo no tanggenemo ngano ombuya, sono nga neyi.
37 No último dia, o mais importante da festa, Jesus se levantou e disse em alta voz: “Quem tem sede, venha a mim e beba!
38 Ngungga ngu, Anutlo mande so uyi nakangoyingo, ngundo ngandilo ete. Oni ene nolo ingootoni newendemo hamoo telo oolooteku ngu, ene newendemo ngunonggo suwoo suwoo sugi sugi keda oluweloyi, ngulo sono ulungga oolelo ulooluwalo ewolo.
38 Pois as Escrituras declaram: ‘Rios de água viva brotarão do interior de quem crer em mim’”.
39 Yesusndo Yuka Kundingiyi oo ngulo ewolo. Oni simoo bale ene Yesusno nowoondoyemo hamoo telo, ngundo ngu Yuka Kundingiyi yowanggo. Ene ngu nalunggano nguno, Anutndo Yesus enengo dulidalini ngu yolo ma teyinowolo. Ngulo ngu, Anutndo Yuka Kundingiyi nguya ma suleyootoni ombuwolo.
39 Quando ele falou de “água viva”, estava se referindo ao Espírito que seria dado mais tarde a todos que nele cressem. Naquela ocasião o Espírito ainda não tinha sido dado, pois Jesus ainda não havia sido glorificado.
40 Oni simoo bale gidalega, ngu mandega ngu ingolo ewonggori. Hamoo oolengo, nga oningga nga ngu, ene Anutlo ingonduduni eyingo oni, noole sobowootetokungga ngundolo ewonggori.
40 Quando as multidões o ouviram dizer isso, alguns declararam: “Certamente este homem é o profeta por quem esperávamos”.
41 Ene ngundilo etoyi, gidalegado ewonggori. Ene Kristus Anutndo noole ko yoyoweloyi sunggi yewo oni ngu! Ewonggori. Etoyi, ene oni gidalegado ewonggori. Galili melako nguno Kristus mete tunootewakulo bine?
41 Outros afirmaram: “Ele é o Cristo”. E ainda outros disseram: “Não é possível! O Cristo virá da Galileia?
42 Kini, Anutlo mande so uyi nakangoyingo ngundo kuli ete. Kristus ngu Dewitlo soweni ngulomu. Ngu Betelehem endemo nguno tunootewa. Ngu endega ngu Dewitndo kuli oluwolo ewolo.
42 As Escrituras afirmam claramente que o Cristo nascerá da linhagem real de Davi, em Belém, o povoado onde o rei Davi nasceu”.
43 Ngulo ngu, simoo bale usowoolo, wata elayaga tetoyi, wata gulado Yesusya sanggili telo, mundi tewonggori.
43 Assim, a multidão estava dividida a respeito de Jesus.
44 Yo, hamoo, oni gidalegado dowoolo, ya biyomimo yewelo ewonggori. Ene oni gulado kandeyi sodedo Yesusno ma yelo dowoowolo.
44 Alguns queriam que ele fosse preso, mas ninguém pôs as mãos nele.
45 Ngundilo ngulo, kumba ootuwoo oni ene Tempelno ko ooloutoyi, woolo yeweloyi sobosobo onindo, ko Parisi onindo ene yeyolo ewonggori. Ye ndawugalo, Yesus oningga ngu yolo ma ombuyingo? Elo ewonggori.
45 Quando os guardas do templo voltaram sem ter prendido Jesus, os principais sacerdotes e fariseus perguntaram: “Por que vocês não o trouxeram?”.
46 Ene ngundilo etoyi ngu, asa, kumba ootuwoo onikundo mande gumi elo ewonggori. Kulimi oni gulado ngundilo ingondudu mandega ande oningga andedo mande eteku, ngundilo ma ewololo ewonggori.
46 “Nunca ouvimos alguém falar como ele!”, responderam.
47 Ngundilo etoyi, Parisi onindo sanggili telo, mande gumi ewonggori. Enendo ye nguya ganayeloote bine?
47 “Vocês também foram enganados?”, zombaram os fariseus.
48 Noole tabango oni, ko Parisi oni nga kewoolokono gula kenootoyi, ene ngu Yesus oningga, ngulo newendemo hamoo tete, bine? Hamoo oolengo, kini!
48 “Por acaso um de nós que seja, entre os líderes ou fariseus, crê nele?
49 Ene nga oni simoo bale nga ngu, ene mamana mande ma ingootenggo. Ngulo ene Anut doongeyimo kuli biyomi yemukowonggolo ewonggori.
49 As multidões ignorantes o seguem, mas elas não têm conhecimento da lei. São amaldiçoadas!”
50 Nikodimas ngu nalu gulano, Yesus tanggeyimo oolouyingo, ene nguya ngu tabango oni ngulomu gula, ngundo sumoo ewolo.
50 Então Nicodemos, o líder que antes havia se encontrado com Jesus, perguntou:
51 Noolengo mamana mande ngando oni mandeni ma ingolo, nguno mete wilikowa, bine? Kini, koletelo noole enengo mandeni wilikolo ingologo, nguno ngu, noole mete oo enendo teteku, ngu gome oolengo ingowatolo ewolo.
51 “A lei permite condenar um homem antes mesmo de haver uma audiência?”.
52 Ene ngundilo etoni ngu, asa, tabango onikundo mandeni gumi ewonggori. Ge nguya Galili oni, binengga? Anutlo mande nakangoyingomo oolooteku, ngu gome kandangeya ingo. Anutlo ingondudu eyingo oni gula Galili melako ma tunootewalo ewonggori.
52 “Você também é da Galileia?”, responderam eles. “Procure e veja por si mesmo: nenhum profeta vem da Galileia!”
53 Ariya, oni bidodo enengo yano ko oolouwonggori.
53 Então todos foram para casa.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 7, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.