Atos 9

Rawa Karo NT (RWO_KAR) vs VC

Sair da comparação
VC Versão Católica
1 Ngu naluno ngu, Sol ngu mande yanggango oolengo elo, Oo Bidodo Sembuli ngulo sulena oni ngu yutolo, yowoosoolo, yuleni kumoowelo ewolo. Ngundilo telo, ene Anutno woolo yeyingo oni kundingiyi ngulo sobosobo oni ulungga nguno oolouwolo.
1 Enquanto isso, Saulo só respirava ameaças e morte contra os discípulos do Senhor. Apresentou-se ao príncipe dos sacerdotes,
2 Solndo oololo, Anutno woolo yeyingo oni kundingiyi sobosobo oni ulunggakuno ewolo. Ge Yuda onilo goobooyingo ya ngulo tabango Damaskas ende ulunggano oolootenggoku, ngulo so uyi nakangolo ewolo. Ngu so uyi nakangoyingongga ngu no nunowa. Ngu so uyi nakangoyingongga, nguno ngu ngandilo nakangowolo. Oni simoo bale oowooyingga Yesuslo mande damoni keda ngu keyootenggoku, ngu yeyolo ngu, Solndo ngu oni ngu mete gosiyelolo yoyolo, Yerusalemno mayelo, ya biyomimo yoyewa. Ngundilo nakangowolo.
2 e pediu-lhe cartas para as sinagogas de Damasco, com o fim de levar presos a Jerusalém todos os homens e mulheres que achasse seguindo essa doutrina.
3 Nakangootoni, ariya, Sol ngu so uyi so uyi nakangoyingo, ngudodo yolo oolouwolo. Sol Damaskas namoko tetoni, sodedonangge Sambononggo solu gula ombulo Sol moondeyi bidodo woolilingolo himi yewolo.
3 Durante a viagem, estando já perto de Damasco, subitamente o cercou uma luz resplandecente vinda do céu.
4 Ngundilo tetoni, Sol melako solewolo. Solungga ngunonggo manggowo gula Solno, ewolo. Sol, Sol, ndawugalo, ge no yombulibalineloote? Ewolo.
4 Caindo por terra, ouviu uma voz que lhe dizia: Saulo, Saulo, por que me persegues?
5 Ngundilo etoni, Solndo gumi ewolo. Oo Bidodo Sembuli, ge onendo? Ngundilo elo etoni, enebana ewolo. No Yesusndo. Ge no yombulinelootekungga ngundo! Ge ootookooya, endemo u! Kootusina, oni gulado geno ewaku, ngu kongga ngu tewa. Ngundo ewolo.
5 Saulo disse: Quem és, Senhor? Respondeu ele: Eu sou Jesus, a quem tu persegues. {Duro te é recalcitrar contra o aguilhão.
6 — ausente —
6 Então, trêmulo e atônito, disse ele: Senhor, que queres que eu faça? Respondeu-lhe o Senhor:} Levanta-te, entra na cidade. Aí te será dito o que deves fazer.
7 Oni Solya endeyoyingoku ngu, ene dikalo oodoyi, ene nenetelo, mande ma elo, oni engge ma kenowonggori. Kini, ngu manggowooga ngu nangge ingowonggori.
7 Os homens que o acompanhavam enchiam-se de espanto, pois ouviam perfeitamente a voz, mas não viam ninguém.
8 Sol ootookoolo, doongetewelo doongetetoni, ene doongeyi ooleli telo, ene oo ma kenoweloyi tewolo. Ngundilo tetoni, ngulo oni sungombo kandeyimonggo dowoolo, Damaskas ende uwonggori.
8 Saulo levantou-se do chão. Abrindo, porém, os olhos, não via nada. Tomaram-no pela mão e o introduziram em Damasco,
9 Utoyi, Sol ngu endemo nalu kabusa ootoolo, doongeyi ooleli teyingo, ngundilo oluwolo. Ngulo ene oowali sono nguya ma neyingo.
9 onde esteve três dias sem ver, sem comer nem beber.
10 Yesuslo sulena oni gula Damaskas endemo nguno oluwolo. Ngu oningga ngu oowooyi Ananayiyas. Ene gaboya gaboya ingootoni, Oo Bidodo Sembuli, ngundo ewolo. Ananayiyas, ngundilo etoni, enebana mande gumi ewolo. Oo Bidodo Sembuli, no oolootenoku nga! Elo ewolo.
10 Havia em Damasco um discípulo chamado Ananias. O Senhor, numa visão, lhe disse: Ananias! Eis-me aqui, Senhor, respondeu ele.
11 Ngundilo etoni, Anutndo eneno ewolo. Ge ootookooya, oole gula oowooyi Nenengo, nguno oolou! Tarsas endemo oni gula oowooyi Sol mayelo, Yudaslo yano yemboongelo oolooteku, ngulo sumoo e!
11 O Senhor lhe ordenou: Levanta-te e vai à rua Direita, e pergunta em casa de Judas por um homem de Tarso, chamado Saulo; ele está orando.
12 Sol gaboya gaboya ene oni gula kenowolo. Ngu oningga ngu oowooyi Ananayiyas. Ngundo ya newendemo ombulo, kandeyi eneno okoowolo. Ngundilo tetoni, ene ko doongetewolo. Ene ngundilo kenowolo. Oo Bidodo Sembulilo ewolo.
12 {Este via numa visão um homem, chamado Ananias, entrar e impor-lhe as mãos para recobrar a vista.}
13 Ananayiyas mande ingolo, gumi ewolo. Oo Bidodo Sembuli, no ingootenoku, oni oowooyinggado ngu oningga ngulo mande etoyi ingowono. Ene damoni biyomi ngu oni geno nowoondoyemo hamoo teyingo, ngu Yerusalemno oolootenggoku, nguno tetoni, no ingowono.
13 Ananias respondeu: Senhor, muitos já me falaram deste homem, quantos males fez aos teus fiéis em Jerusalém.
14 Ene woolo yeyingo oni kundingiyi ngulo sobosobo so uyi sunggi yanggango yowolo. Yowoku ngu, nga endemo oni simoo bale gengo mande ingolo, keyolo, geno yemboongetenggoku, ngu oni ngu yoyolo, ya biyomimo yoyewelo mande elo gosiyowolo.
14 E aqui ele tem poder dos príncipes dos sacerdotes para prender a todos aqueles que invocam o teu nome.
15 Etoni, Oo Bidodo Sembulibo Ananayiyasno gumi ngandilo ewolo. Ge oolou! Ngu oningga ngu ataga ngu nolo ko oni. No kuli ene yowono. Ene nolo oowoone koolowoolo, oololo, oni sowe gidalegano elo, ngunonggo enengo mela sobosobo oni koleteyingo, ko, Iserel onino nguya nolo mandene nguno wesiyolo ewa.
15 Mas o Senhor lhe disse: Vai, porque este homem é para mim um instrumento escolhido, que levará o meu nome diante das nações, dos reis e dos filhos de Israel.
16 No kowuli ogingoyingo oowooyingga ene etungolo, inootoowe, koolowoolo, ngunonggo ene nolo oowoone yootunolo, elo endeyowalo ewolo.
16 Eu lhe mostrarei tudo o que terá de padecer pelo meu nome.
17 Ariya, Ananayiyas ngu mande ngu ingolo, ootookoolo oolouwolo. Ene oololo, ya newendemo ulo ewolo. Doboone, Sol, gowulongo! Oo Bidodo Sembuli Ulungga, Yesus, ngundo ooleko geno tunootewoku, ngundo no sulenelootoni, geno ombuteno. Ngundilo ngulo, nondo tabagemo kandene yetoowe, ge mete doongengge himi yetoningga, ko, Yuka kundingiyi nguya ge nowoondogemo hangeni, elo gunooteno. Ananayiyasndo ngundilo ewolo.
17 Ananias foi. Entrou na casa e, impondo-lhe as mãos, disse: Saulo, meu irmão, o Senhor, esse Jesus que te apareceu no caminho, enviou-me para que recobres a vista e fiques cheio do Espírito Santo.
18 Ngundilo etoni, sodedonangge mambu toobelango ngundilo telo, ngundo Sol doongeyi ukingoyingonggaku, ngu peselo soletoni, Sol doongeyi ko himi yewolo. Ngundilo tetoni, Sol ootookootoni, Ananayiyasndo sono (kundingiyimbo) sonowoowolo.
18 No mesmo instante caíram dos olhos de Saulo umas como escamas, e recuperou a vista. Levantou-se e foi batizado.
19 Ngundilo telo, kootusina Sol oo nelo, yanggango ko yewolo. Nalu gidalega, Sol Yesuslo sulena onidodo Damaskasno oluwonggo.
19 Depois tomou alimento e sentiu-se fortalecido. Demorou-se por alguns dias com os discípulos que se achavam em Damasco.
20 Ngu naluno, sodedonangge Sol ngu Yuda onilo goobooyingo ya ngu bidodomo toongelo, Yesuslo mande wesiyolo ewolo. Ngu Yesus oningga ngu Anut Nangonilo ewolo.
20 Imediatamente começou a proclamar pelas sinagogas que Jesus é o Filho de Deus.
21 Ngundilo etoni, oni simoo bale Sollo mandeni ingolo, soliyokolo ewonggori. Eke oningga ekendo nangge ngu, oni simoo bale oowooyingga Yerusalemno Yesus oowooyimo yemboongetoyi, ngu yoyolo, yombuliyelolo tewolo. Ene oo nguno tewoku, ko, ataga ngano nguya ombulo, yoyolo, oololo, Anutno woolo yeyingo oni kundingiyi ngulo sobosobo onino oololo, ya biyomimo yoyetelo ewonggori.
21 Todos os seus ouvintes pasmavam e diziam: Este não é aquele que perseguia em Jerusalém os que invocam o nome de Jesus? Não veio cá só para levá-los presos aos sumos sacerdotes?
22 Ene Sol Yesuslo mande wesiyolo eloodoni, oni simoo oowooyingga oolengo ngu Yesusno nowoondoyemo hamoo tewonggori. Yuda oni Damaskasno oluwonggoku, Sollo mandeni ingolo, soliyokootoyi, ngulo Solndo Yesus ngu Kristus, Anutndo noole yoyowelo sunggi yeyingo oni, elo, gome tunoo oolengo etuyelowolo.
22 Saulo, porém, sentia crescer o seu poder e confundia os judeus de Damasco, demonstrando que Jesus é o Cristo.
23 Nalu ulungga yokolo, Yuda oni gooboongoolo, Sol uleyi kumooweloyimbolo mande ewonggori.
23 Decorridos alguns dias, os judeus deliberaram, em conselho, matá-lo.
24 Ene Sol enengo mande ngu ingowolo. Ngulo ngu, Yuda oni ngu Sol uleweloyimbolo elo, ngulo ene ende ngulo oonggoo pawa yamako ngu bidodo suwoo sa nguya meyelo sobowoowonggori.
24 Estas intenções chegaram ao conhecimento de Saulo. Guardavam eles as portas de dia e de noite, para matá-lo.
25 Ene Sol enengo sulena onikundo suwoono Sol yolo, ende ngulo digi oonggoo sanganimo oolelo, si ulunggano siliyolo, utombo si tawooyimo gosiyolo, utono dowoolo, oolengo yokootoyi, yade ulo, endeloko oonggoo damonimo ulo toongewolo.
25 Mas os discípulos, tomando-o de noite, fizeram-no descer pela muralha dentro de um cesto.
26 Sol ngu Yesuslo sulena onidodo gooboongoowelo, ngulo ene Yerusalemno oolouwolo. Ene oni bidodo Sollo sosolewonggori. Solndo no Yesuslo sulena oni elo ewoku, ngulo simoo baledo nowoondoyemo hamoolo ma ingowonggori.
26 Chegando a Jerusalém, tentava ajuntar-se aos discípulos, mas todos o temiam, não querendo crer que se tivesse tornado discípulo.
27 Ene Banabasndo Sol yolo, Yesuslo sulena onino oololo ewolo. Sol ngu Damaskas ooleko Oo Bidodo Sembuli Yesus kenowokulo etoni, ingowonggori. Ngu naluno ngu, Oo Bidodo Sembuli, ngundo mande mande Solno etoni, ingowonggori. Nguya, Solndo Damaskas ende, ngulo oni simoo baleno, Yesuslo mande yanggango oolengo eyingoku, nguyalo ewolo.
27 Então Barnabé, levando-o consigo, apresentou-o aos apóstolos e contou-lhes como Saulo vira o Senhor no caminho, e que lhe havia falado, e como em Damasco pregara, com desassombro, o nome de Jesus.
28 Ngundilo ngulo, Sol eneya Yerusalemno oode, ngunonggo oololo, ombulo teloluwonggo. Sol ngu suwoo suwoo nguno ene Oo Bidodo Sembuli, Yesus, ngulo mandeni oowooyi ngulo mande mande yanggango elo, ngulo ene ma sosoleyingo.
28 Daí por diante permaneceu com eles, saindo e entrando em Jerusalém, e pregando, destemidamente, o nome do Senhor.
29 Ngundilo telo, Yuda oni Girik melakononggo mayeyingo, ngu mande yunootoni, ngulo Solndo eneya longgeyowolo. Ngundilo telo, ngulo Yuda onindo Sol uleyi kumooweloyimbolo oole erewewonggori.
29 Falava também e discutia com os helenistas. Mas estes procuravam matá-lo.
30 Kootusina, dobooguliyibo ngu mande ngu ingolo ngu, ene Sol yolo, Sesariya endemo uwonggori. Ngunonggo yeyi, Tarsas enengo ende damonimo toongewolo.
30 Os irmãos, informados disso, acompanharam-no até Cesaréia e dali o fizeram partir para Tarso.
31 Ngu naluno, oni simoo bale Yesuslo nowoondoyemo hamoo tetenggoku, Yudiya mela bidodomo, Galili meladodomo, ko, Sameriya meladodomo nguya, ngundo gome ootoolo, nguno ebe longge nguya kini. Anutlo yambo mande yanggango yelo, ene Anut Oo Bidodo Sembuli ngu newendemo nangge oluwonggo. Anutlo Yuka Kundingiyi, ngundo nowoondoye yanggango yunootoni, oni simoo bale oowooyingga oolengo yambo mandeno ombuwonggori.
31 A Igreja gozava então de paz por toda a Judéia, Galiléia e Samaria. Estabelecia-se ela caminhando no temor do Senhor, e a assistência do Espírito Santo a fazia crescer em número.
32 Pita ngu mela bidodomo endeyolo, ene Lida endemo nguya ulo, nguno Yesusno nowoondoyemo hamoo teyingo onidodo oluwolo.
32 Pedro, que caminhava por toda parte, de cidade em cidade, desceu também aos fiéis que habitavam em Lida.
33 Ngu endemo nguno, oni gula kenowoku, ngu oowooyi Iniyas. Iniyas ngu kekandeyi ngu bidodo kumoowolo. Ene ngu yabano nangge oode, mooma kandegula gidembolo kabusa yokowolo.
33 Ali achou um homem chamado Enéias, que havia oito anos jazia paralítico num leito.
34 Pitando Iniyasya ewolo. Iniyas, ataga Yesus Kristusndo gowege yeni, mete tete. Ge ootookooya, gengo yaba yomosiyo! Ngundilo etoni, ingolo, ariya, Iniyas sodedonangge ootookoowolo.
34 Disse-lhe Pedro: Enéias, Jesus Cristo te cura: levanta-te e faze tua cama. E levantou-se imediatamente.
35 Lida, Selon ende elayaga ngulo oni simoo bale bidodo ngundilo kenolo, ene bidodo nowoondoye yowoolengolo, Oo Bidodo Sembulimo nowoondoye yewonggori.
35 Viram-no todos os que habitavam em Lida e em Sarona, e converteram-se ao Senhor.
36 Yopa endemo, bale gula, oowooyi Tabita, ngu Yesuslo sulena telo oluwolo. Girik mandeno ngu enengo oowooyi ngu Dokas. Suwoo suwoo ngu balega ngundo damoni gome telo, owoolongo oni nguya oolo wenonootenggoku, ngu hoolooweyelolo oluwolo.
36 Em Jope havia uma discípula chamada Tabita - em grego, Dorcas. Esta era rica em boas obras e esmolas que dava.
37 Ngu nalunggano nguno, ene sayi yolo kumoowolo. Kumootoni, enengo onindo bingonggaku sonowoolo, ya gumi gula awu sanganimo, nguno bingo yetoyi oluwolo.
37 Aconteceu que adoecera naqueles dias e veio a falecer. Depois de a terem lavado, levaram-na para o quarto de cima.
38 Kumootoni, Lida ende ngu Yopa ende tanggeyimo sulena oni gidalegado ingowonggori. Ngu naluno ngu, Pita ngu Lida endemo ooloote. Ngulo oni elaya suleyelootoyi, oololo, Pitano elo eriringolo, ngandilo ewoliyo. Ge nooledodo ombu. Ge pelungga ma tewelo, sodedo ombu! Elo ewoliyo.
38 Ora, como Lida fica perto de Jope, os discípulos, ouvindo dizer que Pedro aí se encontrava, enviaram-lhe dois homens, rogando-lhe: Não te demores em vir ter conosco.
39 Ngundilo etoli, ariya, Pita ootookoolo, oni elayagakuya oolouwolo. Pita oololo, endemo tunootetoni, Yopa oni ngundo Pita yolo, onibi yetoyi oluwoku, ya gumimo oolelo, ngu ya guminggakuno uwonggori. Utoyi, bale nggamiku ngu bidodo mayelo, Pita tanggeyimo dikalo sendoluwoowonggori. Sendolo, kumbadali Dokasndo kuli metemi ootoolo, telo yunoyingoku, Pita etungowonggori.
39 Pedro levantou-se imediatamente e foi com eles. Logo que chegou, conduziram-no ao quarto de cima. Cercavam-no todas as viúvas, chorando e mostrando-lhe as túnicas e os vestidos que Dorcas lhes fazia quando viva.
40 Etungootoyi, Pitando simoo bale bidodo oweyelootoni, ende oolewonggori. Ngundilo telo, Pita boodoo oondookelo yemboongewolo. Pitando omukumundoongo bale kumoowokunggasina yowoolengolo ewolo. Tabita, ge ootookoo! Elo etoni, asa, balegaku doongetelo, Pita kenolo, ootookoolo bibitewolo.
40 Pedro então, tendo feito todos sair, pôs-se de joelhos e orou. Voltando-se para o corpo, disse: Tabita, levanta-te! Ela abriu os olhos e, vendo Pedro, sentou-se.
41 Bibitetoni, Pitando kandeyimonggo dowootoni, ootookoolo dikawolo. Dikalo, ko keda oluwolo. Pitando oni Yesusno nowoondoyemo hamoo teyingo ngu, bale nggamiku nguya negoyelootoni, yasina utoyi, Dokas ko keda oodoni, ngu etuyelowolo.
41 Ele a fez levantar-se, estendendo-lhe a mão. Chamando os irmãos e as viúvas, entregou-lha viva.
42 Ngu mandega ngu elo endeyolo, Yopa endemo oni simoo baleku oowooyingga ingolo, nguno ene Oo Bidodo Sembuli nguno nowoondoyemo hamoo tewonggori.
42 Este fato espalhou-se por toda Jope e muitos creram no Senhor.
43 Ngundilo tetoyi, Pita Yopa endemo nalu oowooyingga nguno oluwolo. Pita ngu ende ngulo oni gula oowooyi Sayimon nguya oluwoli. Sayimon ngulo koni ngu bulmakau goweyi yomosiyolo oluwoku oningga nguya oluwoli.
43 Pedro permaneceu ainda muitos dias em Jope, em casa dum curtidor, chamado Simão.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 9, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.