Atos 23
Rawa Karo NT (RWO_KAR) vs ARIB
1 Ngu naluno ngu, Polndo mande wilikoyingo tabango oniku, gome gome yeyondandangelo ewolo. Ye konebane, no Anut doongeyimo endeyolo ootoolo, nenengo nowoondone ngu metemi oolengo telo, endeyolo, yade mayelo, ataga no oo biyomi gula ma ingootenolo ewolo.
1 Fitando Paulo os olhos no sinédrio, disse: Varões irmãos, até o dia de hoje tenho andado diante de Deus com toda a boa consciência.
2 Polndo ngundilo etoni, Anutno woolo yeyingo oni ngulo sobosobo oni ulungga, oowooyi Ananayiyas, ngundo oni Pol tanggeyimo dikayingokuno ewolo. Ngu manggowoomo uto mandega etekungga, ngu yokoni!
2 Mas o sumo sacerdote, Ananias, mandou aos que estavam junto dele que o ferissem na boca.
3 Ngundilo etoni, asa, Polndo ngu tabango oninggakuya sanggili ulungga telo ewolo. Ge ngu de sosi biyomi! Kumu nomboyimbo gowege sangani nangge metemi, ene newendemo ngu buwoo nangge! Ngulo Anutndo ge gulewa! Ge ngano bibitelo, ge mamana mande keyolo, nolo mandene wilikolo kenowelo, ene gengombo Moseslo mamana mande yombuliyolo, ge no nuleyilo ete! Elo ewolo.
3 Então Paulo lhe disse: Deus te ferirá a ti, parede branqueada; tu estás aí sentado para julgar-me segundo a lei, e contra a lei mandas que eu seja ferido?
4 Ngundilo etoni, oni Pol tanggeyimo dikayingokundo, enengo mande ingolo, sodedonangge gumi ewonggori. Ge mete Anutlo woolo yeyingo onilo sobosobo oni koleteyingongga nguya mande biyomi ete, bine? Elo ewonggori.
4 Os que estavam ali disseram: Injurias o sumo sacerdote de Deus?
5 Ene mande ngundilo elo yokootoni ngu, asa, Polndo mande gumi ewolo. Ye konebane, ene oni Anutno woolo yeyingo onilo sobosobo oni koleteyingo, ngu no ma ingooteno. Anutlo mandeno ngu ete.
5 Disse Paulo: Não sabia, irmãos, que era o sumo sacerdote; porque está escrito: Não dirás mal do príncipe do teu povo.
6 Polndo ngu ingowolo. Tabango oni goobooyingo ngano, oni ngu gidalega ngu Sadusi, gidalega ngu Parisi watangga oolootenggo. Ngulo ngu, Polndo mande wilikoyingo tabango oni negoyelowelo, ngandilo ewolo. Ye konebane, no ngu Parisi oni, ko, no ngu Parisi oni nangoye nguya. Nondo ingootenoku, ngu oni kumoolo ko ootookoowanggoku, nondo ngu mandega ngu hamoo oolengolo ingooteno. Ngulo nondo ngu mandega ngu wesiyolo etoowe, ngu damoningga, ngulo ene ataga no noyolo, Nggawono (Koot) nguno noyetenggolo ewolo.
6 Sabendo Paulo que uma parte era de saduceus e outra de fariseus, clamou no sinédrio: Varões irmãos, eu sou fariseu, filho de fariseus; é por causa da esperança da ressurreição dos mortos que estou sendo julgado.
7 Polndo ngundilo etoni ngu, asa, ngu naluno nguno, Parisi oni ngando Sadusi oni nguya sanggili tewonggori. Ngundilo telo, goobooyingonggaku toongoolo, sungo sungo tewonggori.
7 Ora, dizendo ele isto, surgiu dissensão entre os fariseus e saduceus; e a multidão se dividiu.
8 Sadusi onindo ngandilo ewonggori. Oni kumootoyi meleyelootenggoku ngu, ko ma ootookoowanggo. Elo, ko ene gidalega nguya ingowonggori. Engel oni, Yuka nguya kinilo ingootoyi, ene Parisi onindo ngu oo ngu bidodo, hamoo, elo, ngulo nowoondoyemo hamoo tewonggori.
8 Porque os saduceus dizem que não há ressurreição, nem anjo, nem espírito; mas os fariseus reconhecem uma e outra coisa.
9 Ngu naluno, goobooyingomo oni nowoondoye biyomi yelo, ngulo ene meno manggalu ulungga tewonggori. Mamana mande etuyeloyingo oni gidalega, ngu Parisi oni ngundo ootookoolo, dikalo, mande yanggangolo ewonggori. Noole nga oningga nga kenootetoku ngu, ene oo biyomi gula ma teyingo. Yukangga, ngundi, Engel oningga bine, nguya mande elo ingoyingolo ewonggori.
9 Daí procedeu grande clamor; e levantando-se alguns da parte dos fariseus, altercavam, dizendo: Não achamos nenhum mal neste homem. E se algum espírito ou anjo lhe falou, não resistamos a Deus.
10 Ngundilo etoyi ngu, nguno enengo sanggiliyegaku yeyi, ulungga oolengo tewonggori. Ngundilo ngulo, me onilo tabango ulungga enengo koleteyingonggaku sosolelo ingowolo. Nga oni wata elayaga, ngando Pol kandeyi gide gide dowoolo, woosootoli, pitilo kumoowalo ingowolo. Ngulo, ene enengo keyimo me onikuno sodedonangge etoni, ulo, kewooloyemonggo Pol dowooya, yoya, yengo yano ooleya, ya newendemo yokoyi! Elo ewolo.
10 E avolumando-se a dissenção, o comandante, temendo que Paulo fosse por eles despedaçado, mandou que os soldados descessem e o tirassem do meio deles e o levassem para a fortaleza.
11 Yangeni suwoono, Oo Bidodo Sembuli, ngundo Pol tanggeyimo dikalo, eneno ewolo. Nowoondoge ngu komo yanggango olini! Ge nolo mandene yanggango Yerusalemno ewoku, ngundiya nangge, Romno nguya ngundilo wesiyolo ewa. Oo Bidodo Sembuli, ngundo ngundilo ewolo.
11 Na noite seguinte, apresentou-se-lhe o Senhor e disse: Tem bom ânimo: porque, como deste testemunho de mim em Jerusalém, assim importa que o dês também em Roma.
12 Sengetoni suwoononggo, Yuda oni gidalega gooboongoolo, mande gulananggelo gosiyolo ewonggori. Hamoo oolengo, noole Pol uleye kumoowa. Noole Pol ma uleye kumootoni ngu, noole oowali sono ngu ma newatolo ewonggori.
12 Quando já era dia, coligaram-se os judeus e juraram sob pena de maldição que não comeriam nem beberiam enquanto não matassem a Paulo.
13 Yuda oni mande gulanangge elo gosiyowonggoku, ngu onibi elaya ko gidalega nguya ko tewonggori.
13 Eram mais de quarenta os que fizeram esta conjuração;
14 Ene ngundilo telo, ngu oniku oololo, Anutno woolo yeyingo oni ngulo oni sobosobo oniku, ko, tabango oni gidalegano ewonggori. Noole mande yanggango gulanangge hamoo oolengo, elo gosiyooteto. Noole oowali sono oo ngu ma nelo ngundilo oode, oololo, Pol uleye kumootonigo, asa, ngu naluno nguno, noole ko oo newato.
14 e estes foram ter com os principais sacerdotes e anciãos, e disseram: Conjuramo-nos sob pena de maldição a não provarmos coisa alguma até que matemos a Paulo.
15 Ngundilo ngulo, ye Yuda onilo mande wilikoyingo tabango oni komo mande soweyootoyiga, me onilo tabango koleteyingongga, nguno ooloutoningga, ngundo Pol yoya, yeno ombuni. Nguno ngu, ye mete Pollo mande damoni ko etoni ingowanggo. Noole kuli yoonenengowooto. Pol yeno ma ombutoni ngu, ngu naluno nguno, ooleko nguno, noole ene uleye kumoowalo ewonggori.
15 Agora, pois, vós, com o sinédrio, rogai ao comandante que o mande descer perante vós como se houvésseis de examinar com mais precisão a sua causa; e nós estamos prontos para matá-lo antes que ele chegue.
16 Ene Pol enengo kuwooyi nangonimbo ngu Yuda oni oole meyelo, Pol uleyi kumoowelo etoyi, enengo buliyiga, ngundo ingowolo. Pol buliyiga ngu ene ingolo, ngulo ene oololo, me onilo yano oololo, ya newendemo ulo, yeyeyi Polno ewolo. Yuda onindo oole meyelo, ge gulewelo etenggoku ngu! Elo ewolo.
16 Mas o filho da irmã de Paulo, tendo sabido da cilada, foi, entrou na fortaleza e avisou a Paulo.
17 Ene ngundilo etoni, asa, Polndo me onilo tabango oninggano ewolo. Nga simoo kosiyiga nga yoya, me onilo tabango ulungga nguno oolouya, ene mande gula eneno ewelolo ewolo.
17 Chamando Paulo um dos centuriões, disse: Leva este moço ao comandante, porque tem alguma coisa que lhe comunicar.
18 Ngundilo etoni, ngulo me oni sobosobogakundo Pol buliyigaku yolo, me onilo tabangonggakuno oololo ewolo. Ya biyomi oni Pol, ngundo no sulenelootoni, nga simoo kosiyiga nga yolo, geno ombuteno. Ene mande gula geno eweloyimbolo mayetoni, ngulo no ene yolo ombutenolo ewolo.
18 Tomando-o ele, pois, levou-o ao comandante e disse: O preso Paulo, chamando-me, pediu-me que trouxesse à tua presença este moço, que tem alguma coisa a dizer-te.
19 Ngundilo etoni, me onilo tabango ulungga, ngundo ngu simoo kosiyigaku kandeyimo dowoolo, sungo oololo, enesu nangge telo, sumoo inolo ewolo. Ge ndawu mandega, nono ewelo mayete? Elo ewolo.
19 O comandante tomou-o pela mão e, retirando-se à parte, perguntou-lhe em particular: Que é que tens a contar-me?
20 Etoni, ngu simoo kosiyiga, ngundo gumi ewolo. Yuda oni mande gulanangge, elo gosiyootenggo. Ge sumoo elo, yangeni Pol yolo, tabango oni goobooyingomo onino uwelo, ngulo ene Pol ko sumoo inolo, enengo mande damoni ingowelo, mande geno ngundilo sumoo gunowanggo. Ene oo ngundilo geno ewanggoku, ene ganagelowanggo.
20 Disse ele: Os judeus combinaram rogar-te que amanhã mandes Paulo descer ao sinédrio, como que tendo de inquirir com mais precisão algo a seu respeito.
21 Ge enengo mande ngu ma keyowelo. Ngu oni gidalega ngu bidodo onibi elaya ko gidalega nguya, ngu oowali bidodo ngu loogu telo ewonggori. Ene oowali oo hamoo oolengo ma newatoku, Pol uleye kumootonigo, noole oowali ko newatolo etenggo. Ngundilo elo, ene oole meyelo oolootenggo. Ge nangge sobogelootenggoku, gedo yo, elo ewa bine, elo sobogelootenggolo ewolo.
21 Tu, pois, não te deixes persuadir por eles; porque mais de quarenta homens dentre eles armaram ciladas, os quais juraram sob pena de maldição não comerem nem beberem até que o tenham morto; e agora estão aprestados, esperando a tua promessa.
22 Ngundilo etoni, ariya, me onilo tabango elayagakundo, Pol buliyigaku mande yanggango inolo ewolo. Ge nono mandega eteku ngu, oni gulano ma ewelo. Ngundilo elo, ene simoo kosiyigaku suleyootoni toongewolo.
22 Então o comandante despediu o moço, ordenando-lhe que a ninguém dissesse que lhe havia contado aquilo.
23 Ariya, me onilo tabango ulungga koleteyingonggakundo, me oni sobosobo elaya negoyelootoni, ombutoli ewolo. Yali me oni onibi kande elaya 200 oni yoya; onibi kabusa ko kande elaya (70) ngu, Hos sanganimo bibitetoyiga ngu yoya; ko, oni onibi kande elayaga (200), ngundo idi, nasa, dowootoyi, ngu yoya, Pol yoya, Hos sanganimo yetoyiga, bibitetoningga ngu yoya, suwoono sa nalu kandegula gidembolo namolaya, nguno Sisariya oolouyi.
23 Chamando dois centuriões, disse: Aprontai para a terceira hora da noite duzentos soldados de infantaria, setenta de cavalaria e duzentos lanceiros para irem até Cesaréia.
24 Ye Hos gidalega yomosiyootoyiga, Pol nguno bibitetoningga, yoya, gome sobowooya, yadega oolouya, oni mela oo sobosobo ulungga koleteyingo Piliksno oolouya, nguno yokoya ngu, asa, ye ko ombuyi! Elo ewolo.
24 E mandou que aparelhassem cavalgaduras para que Paulo montasse, a fim de o levarem salvo ao governador Félix.
25 Me onilo tabango ulungga oni koleteyingongga, ngundo enengo me onindo, elo yokolo ngu, ene so uyi ngandilo nakangowolo.
25 E escreveu-lhe uma carta nestes termos:
26 No Koloodiyas Lasiyas, nondo nga mandega nga oni ulungga oni mela oo sobosobo ulungga Pilikslo nakangooteno. Akeyo.
26 Cláudio Lísias, ao excelentíssimo governador Félix, saúde.
27 Yuda onindo nga oningga nga dowoolo, uleyi kumoowelo tetoyi, ene nondo ingowonoku ngu, ene Rom oni. Ngundilo ngulo, noya me oniya ulo, kandeyemonggo woosoolo yowolo.
27 Este homem foi preso pelos judeus, e estava a ponto de ser morto por eles quando eu sobrevim com a tropa e o livrei ao saber que era romano.
28 No nga oningga, nga goweyimo mande etenggoku, ngulo damoni ingowelo, ngulo no yolo, tabango onilo goobooyingomo uwono.
28 Querendo saber a causa por que o acusavam, levei-o ao sinédrio deles;
29 Ene no kenowonoku ngu, enengo mamana mande gidalegano ene goweyi kingo sanggawelo ewonggori. Ene nga oningga nga goweyimo mande biyomi gulano, noole ene uleye kumooweloyi gula ma kenowooto. Ya biyomimo yeweloyi nguya ma kenolo ingowooto.
29 e achei que era acusado de questões da lei deles, mas que nenhum crime havia nele digno de morte ou prisão.
30 Ataga, mande gula nono mayelo etenggo. Yuda onindo mande gulanangge elo, gosiyolo etenggo. Noole tolige windoga nga oningga nga uleyi kumoowelo tetetolo ewonggori. Ngundilo ngulo, no sodedo yewe, geno oolouteku ngu, no ngu oni eneno Nggawo (Koot) mande tetenggokuno ewano. Ene mete ge doongenggemo, enengo mande ngu yootunolo ewanggo. Ge enengo mande nga oningga ngaya etenggoku, ngu damoni mete ingo! Elo ewolo. Ngundo so uyino mande ngundilo nakangowolo.
30 E quando fui informado que haveria uma cilada contra o homem, logo to enviei, intimando também aos acusadores que perante ti se manifestem contra ele. Passa bem.
31 Ngundilo tetoni, me onindo manggowo keyolo, Pol yolo, suwoono nangge Antipatris endemo oololo welewonggori.
31 Os soldados, pois, conforme lhes fora mandado, tomando a Paulo, o levaram de noite a Antipátride.
32 Sengetoni, me oniku yowoolengolo, enengo endemo ko ooloutoyi, oni hos sanganimo bibitewonggokundo nangge Pol yolo, Sisariya oolouwonggori.
32 Mas no dia seguinte, deixando aos de cavalaria irem com ele, voltaram à fortaleza;
33 Oni hos sanganimo bibiteyingoku, yade oololo, Sisariyano tunootewonggori. Ene so uyinggaku yolo, oni mela oo sobosobo ulungga koleteyingonggaku inolo, Pol nguya yolo, ombulo, koleteyingonggaku kandeyimo yewonggori.
33 os quais, logo que chegaram a Cesaréia e entregaram a carta ao governador, apresentaram-lhe também Paulo.
34 Asa, oni mela oo sobosobo koleteyingonggakundo so uyi kandangelo yokolo ngu, asa, ene Pol sumoo inolo ewolo. Ge ndawu mela gidalesinanggo oningga? Elo etoni, Polndo gumi ewolo. No Silisiya onilo ewolo.
34 Tendo lido a carta, o governador perguntou de que província ele era; e, sabendo que era da Cilícia, disse:
35 Ngundilo etoni, ariya, oni koleteyingonggakundo gumi ewolo. Oni geya mande gowegemo etenggoku mayetoyiga ngu, no gengo mande ingowano. Elo, Pol ngu Herodlo yano yokoya, gome sobowooya olini! Elo ewolo.
35 Ouvir-te-ei quando chegarem também os teus acusadores; e mandou que fosse guardado no pretório de Herodes.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 23, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.