Atos 17

Rawa Karo NT (RWO_KAR) vs VC

Sair da comparação
VC Versão Católica
1 Pol, Sayilas elaga yade oololo, Ampipolis endemo tunootewoliyo. Ngu endega ngu yokolo, yade oololo, Apoloniya endemo oololo, yade oololo, Tesalonayika endemo tunootewoliyo. Ngu endemo nguno, ngu Yuda onilo goobooyingo yano oluwoliyo.
1 Passaram por Anfípolis e Apolônia e chegaram a Tessalônica, onde havia uma sinagoga de judeus.
2 Pol enengo damoni kuli goobooyingo yano teloluwoku, ngundilo nangge, goobooyingo ya newendemo ngu oni ngudodo uwolo. Nalu kundingiyi kabusagomo, ene Anutlo mande nakangoyingo, ngulo mande wesiyolo ewolo.
2 Paulo dirigiu-se a eles, segundo o seu costume, e por três sábados disputou com eles.
3 Pol ngundilo telo, ene Anutlo mande damoni ngu wesiyolo etuyelolo ngu, oni simoo baleno nguno ewolo. Anutndo, Yesus Kristus yeni, ombulo, ngundo ogingoyingo ulungga koolowoolo, kumoolo, ko keda ootookoowolo. Ngu Yesusga ngulo mandeni wesiyolo, yeno etenoku nga, ngu Kristus Anutndo noole ko yoyowelo sunggi yeyingo oningga ngu! Ewolo.
3 Explicava e demonstrava, à base das Escrituras, que era necessário que Cristo padecesse e ressurgisse dos mortos. E este Cristo é Jesus que eu vos anuncio.
4 Pol mande ngundilo wesiyolo etoni, Yuda simoo bale gidalega kewooloyemo, ngu mandega ngulo nowoondoyemo hamoo tewonggori. Ngulo ene Pol, Sayilas elaga keyelolo, mande ngu gome ingowonggori. Girik oni ulungga oolengo Anutno yambo mande tetenggoku ngu, ko, bale oowooyedodo oowooyingga nguya Pollo mandeni keyowonggori.
4 Alguns deles creram e associaram-se a Paulo e Silas, como também uma grande multidão de prosélitos gentios, e não poucas mulheres de destaque.
5 Ene Yuda tabango oniku, ngu Yuda oni nowoondoyemo hamoo tetoyi, ngu oni gidalega gula Pol Sayilas elagalo mande ingolo, nowoondoyemo hamoo tetoyi, ngu yeyolo, ngulo nowoondoye biyomi ulungga yewonggori. Ngundilo biyomi ingolo, Yudalo tabango onikundo windawinda telo, damoni biyomi tetenggoku oni ngu negoyelolo, nowoondoye yokutuwootoyi, ene sanggili mande oowooyingga elo, Pol Sayilas elaga yuleweloyimbolo tewonggori. Ngundilo tetoyi ngu, endemo oni oowooyingga nguya nowoondoye yokutuwootoyi, ngulo ene mayelo, Yesondo ya newendemo ulo, Pol, Sayilas elaga ereweyelolo, yoyolo, oolelo, oni simoo bale kandeyemo yoyetoyi wilikoyeloweloyimbolo tewonggori.
5 Os judeus, tomados de inveja, ajuntaram alguns homens da plebe e com esta gente amotinaram a cidade. Assaltaram a casa de Jasão, procurando-os para os entregar ao povo.
6 Ene elaga ngu ma yeyowonggori. Ngundilo ngulo, ene Yeson yolo, Yesuslo keyimo simoo bale gidalega yoyolo, ngu endega ngulo oni mela oo sobosobo onino enengo goobooyingomo oololo, manggalu telo ewonggori. Nga oni nga mela bidodomo damoni biyomi tetenggo. Ataga ngano noolengo endemo mayelo, oolootenggoku nga!
6 Mas como não os achassem, arrastaram Jasão e alguns irmãos à presença dos magistrados, clamando: Estes homens amotinam todo o mundo. Estão agora aqui! E Jasão os acolheu!
7 Ngundilo biyomi tetoyi, ene Yesondo yoyolo, enengo yano ulo, nguno oolootenggo. Ngu oni ngu bidodo Rom mela oni sobosobo koleteyingo Sisalo mamana mande ngu yombuliyolo, ene ngandilo etenggo. Oo bidodo sobosobo koleteyingo oni gula ooloote! Ngu oowooyi Yesus! Ewonggori.
7 Todos eles contrariam os decretos de César, proclamando outro rei: Jesus.
8 Ngundilo etoyi, mela oo sobosobo ulungga oni, ko, simoo bale ngu endemo oluwonggoku, ngu mandega ngu ingolo, ene soli yokoyingo ulungga telo, bulibali ingondudu oowooyingga yowonggori.
8 Assim excitavam o povo e os magistrados.
9 Ngundilo ngulo, Yeson, Yesuslo keyimo simoo bale ngunonggo beyelo etoyi, ngu mandega ngu uliyolo yoyokootoyi, Yeson galo sawonggori.
9 E só depois de receberem uma caução de Jasão e dos outros é que os deixaram ir.
10 Ngu suwoongga, nguno ngu, Yesuslo keyimo oni simoo baledo Pol, Sayilas elaga tolige yoyolo, Beriya endemo suleyelolo yoyokowonggori. Elaga Beriya endemo oololo, ene Yuda onilo goobooyingo yano uwoliyo.
10 Logo que se fez noite, os irmãos enviaram Paulo e Silas para Beréia. Quando ali chegaram, entraram na sinagoga dos judeus.
11 Yuda oni Beriyano oolootenggoku, ngu ene Anutlo mande keda ingolo, nowoondoyemo wilikootenggo. Ene Tesalonayikano Yuda oni oolootenggoku, ngundilo kini. Tesalonayikano, ngu Beriya oni ngu mande ingolo, ngulo gome ingowonggori. Ene suwoo suwoo, Anutlo mande kandangelo, ingolo eteliku, nguya elayaga ngulo mandeyali ngu wilikolo, Pollo mande eteku, ngu hamoo bine, ngundi kini bine, elo wilikoyelolo ingowonggori.
11 Estes eram mais nobres do que os de Tessalônica e receberam a palavra com ansioso desejo, indagando todos os dias, nas Escrituras, se essas coisas eram de fato assim.
12 Ngundilo ngulo, Yuda simoo bale ulungga nowoondoyemo hamoo tewonggori. Girik simoo bale oowooyedodomu nguya nowoondoyemo hamoo tewonggori.
12 Muitos deles creram, como também muitas mulheres gregas da aristocracia, e não poucos homens.
13 Kootusina, Yuda oni Tesalonayikano oolootenggoku, ngulo Pol, Beriya endemo oni simoo bale ngu Anutlo mande wesiyolo yunooteku, ene ngundilo ingolo, ngulo ene Beriya endemo oolouwonggori. Oololo, ngu endemo oni simoo bale Polndo mande elo ganaganayelolo, nowoondoye yokutuwootoyi, ngulo ngu, ene nguya nowoondoye biyomi yewonggori.
13 Mas os judeus de Tessalônica, sabendo que também em Beréia tinha sido pregada por Paulo a palavra de Deus, foram para lá agitar e sublevar o povo.
14 Ngundilo ngulo, Yesuslo keyimo oni, ngundo Pol yolo, enedodo wendeyino oolouwonggori. Ene Sayilas, Timooti elaga, ngu Beriya endemo oluwoliyo.
14 Então os irmãos fizeram que Paulo se retirasse e fosse até o mar, ao passo que Silas e Timóteo ficaram ali.
15 Oni Pol yolo, oolekana ulo, yade yade oololo, Atens endemo uwolo. Ngundilo utoyi ngu, asa, Polndo ngu onikuya ngandilo mande ewonggori. Ye Beriya endemo ko ooleya, Sayilas Timooti elagano mande ngandiya eyi. Yali komo sodedo nono ombuli. Polndo mande elo yokootoni, asa, onikundo Pol yokolo, Beriya nguno ko oolouwonggori.
15 Os que conduziam Paulo levaram-no até Atenas. De lá voltaram e transmitiram para Silas e Timóteo a ordem de que fossem ter com ele o mais cedo possível.
16 Pol, ene Sayilas, Timooti elaga soboyelolo, Atens endemo oluwolo. Polndo ngu endega ngu kenowoku ngu, ebe ganagana anut oowooyingga oolengo oodoyi, kenolo, ngulo ene newende ngu biyomi oolengo yewolo.
16 Enquanto Paulo os esperava em Atenas, à vista da cidade entregue à idolatria, o seu coração enchia-se de amargura.
17 Ngulo ngu, Pol goobooyingo yano ootoolo, Yuda oni, ko, Girik oni Anutno yambo mande tetoyi ngulo mandeni ingowonggori. Mandeni ingolo, ngudodo Polya longge sambi mande mandelo ingowonggori. Ngundilo tetoyi, naludodomo, Pol ene goobooyingo ya musiyomo nguya oololo, simoo bale nguno mayelo gooboongoowonggori. Nguno ngu, Polndo Anutlo mande wesiyootoni, ngudodo nguya longge sambi mande mande elo ingowonggori.
17 Disputava na sinagoga com os judeus e prosélitos, e todos os dias, na praça, com os que ali se encontravam.
18 Ngu naluno, Epiguliyan onilo etuyeloyingo oni gidalega, ko, Sitowik onilo etuyeloyingo oni gidalega ngudodo Polno ombuwonggori. Ombulo, Polya mandebo nangge, elo longgeyololuwonggo. Ngu naluno, Polndo Yesuslo Mande Keda Mesalango ngu wesiyolo elo yunowolo. Ngu ngandilo: Yesus melenonggo ko keda ootookooyingo ngulo mandeni wesiyolo ewolo. Oni mandeni ingolo, ene ngulo sumoo elo ewonggori. Nga oningga ngando mande mande eteku, ngu ene ndawu mandega ewelo, ete? Ngundilo sumoo etoyi, gidalegado mande gumi ewonggori. Ene mela gidalegalo anut ngulo mande ewelo etelo ewonggori.
18 Alguns filósofos epicureus e estóicos conversaram com ele. Diziam uns: Que quer dizer esse tagarela? Outros: Parece que é pregador de novos deuses. Pois lhes anunciava Jesus e a Ressurreição.
19 Ngu onikundo, Pol yolo, tabango oni goobooyingo musiyomo oowooyi Ariyopagas, nguno oololo ewonggori. Noole gedo mande amana gula simoo baleno eteku, ngu gome wesiyolo, nooleno etoyi ingowato.
19 Tomaram-no consigo e levaram-no ao Areópago, e lhe perguntaram: Podemos saber que nova doutrina é essa que pregas?
20 Noole gengo mande ingootooye, ngu sungo guladilo oolengo tete. Ngulo ngu, noole ngu mandega ngu, damoni nenengo ingowelo elo ewonggori.
20 Pois o que nos trazes aos ouvidos nos parece muito estranho. Queremos saber o que vem a ser isso.
21 Atens ende ngulo oni, ko, ende gidalegalo oni mayelo, nguno oolootenggoku, ene mande keda nga wesiyolo elo ingoweloyimbolo oluwonggori. Yo, ene mande keda ingowonggoku, ngulo kewooloyemo enengo nangge mande mande eloluwonggo. Ngu bidodo ene oo gula ma tewonggori.
21 Ora {como se sabe}, todos os atenienses e os forasteiros que ali se fixaram não se ocupavam de outra coisa senão a de dizer ou de ouvir as últimas novidades.
22 Ngundilo ngulo, Pol ene tabango oni, goobooyingomo oni kewooloyemo Ariyopagas musiyomo ngu dikalo, ngunonggo Anutlo mande wesiyolo, elo ewolo. Ye Atens oni, no ye yeyootenoku, ye yambo mandelo yanggango oolengo tetenggo.
22 Paulo, em pé no meio do Areópago, disse: Homens de Atenas, em tudo vos vejo muitíssimo religiosos.
23 Koletelo, no yengo ende ngu bidodomo toongelo, yengo anut gabogaboyi oowooyingga oolengo oodoyi, ye nguno yambo mande tetenggoku, ngu kenowolo. Ene anut gula gabogaboyi bungomo ngu, ye nguno ngandilo nakangowonggori. Nga Anut gula noole ma ingooteto, elo nakangowonggori. No ngu Anutga ye ma ingootenggokungga ngu, ene ye kingo nguno yambo mande tewonggoku, ngulo ngangga nga nangge, nondo ataga ngulo mandeni wesiyolo, yeno eteno.
23 Percorrendo a cidade e considerando os monumentos do vosso culto, encontrei também um altar com esta inscrição: A um Deus desconhecido. O que adorais sem o conhecer, eu vo-lo anuncio!
24 Anutndo mela oo bidodo ko melako ngano oo oolootenggoku, ngu bidodo yewolo. Ngu Anutga ngu sambo, mela ngalo Sembuli Ulungga oolengo. Ngundilo ngulo, ene goobooyingo ya oni simoo baledo yetenggoku, newendemo ma bibitelo ooloote.
24 O Deus, que fez o mundo e tudo o que nele há, é o Senhor do céu e da terra, e não habita em templos feitos por mãos humanas.
25 Ene oo gulalo ma wenonootoni, oni kandeyebo ooga ngu yolo, ma inolo hooloowetenggo. Kini, ene enengombo oni simoo bale Yukadogo ko keda oluweloyi, ngu oo bidodo yunoote.
25 Nem é servido por mãos de homens, como se necessitasse de alguma coisa, porque é ele quem dá a todos a vida, a respiração e todas as coisas.
26 Anutndo osinayi gulanangge yetoni, ariya, ngunonggo simoo bale oowooyingga oolengo yeni tunootelo, mela bidodomo oolootenggo. Yo, kulimi Anutndo oni ma yeyingomo ngu naluno nangge, Anutndo oni sunggi yelo, ndawu nalunggano tunootelo, ko, enengo musiyo oluweloyi, ngulo kuli sunggi yeyunowolo.
26 Ele fez nascer de um só homem todo o gênero humano, para que habitasse sobre toda a face da terra. Fixou aos povos os tempos e os limites da sua habitação.
27 Yo, Anutndo oni yoyeteku, ngulo damoni ngandilo: oni ene Anut erewelo ko yanggango telo oode ngu, ene mete Anut kenowa. Yo, oni ene ko ngundilo tewoongolo tewoongolo telo ngu, hamoo oolengo, ene Anut ingowa. Anut ngu ene noole gulanangge nanggemo ooloote.
27 Tudo isso para que procurem a Deus e se esforcem por encontrá-lo como que às apalpadelas, pois na verdade ele não está longe de cada um de nós.
28 Anutno nangge noole keda ootoolo, noole oololo, ombulo telo oolooteto. Ngu ngandilo: yengo ingoyingo oni gidalegado, ene kuli ene ewonggo. Noole nguya enengo simoongolo ewonggo.
28 Porque é nele que temos a vida, o movimento e o ser, como até alguns dos vossos poetas disseram: Nós somos também de sua raça...
29 Yo, noole Anutlo simoongo oolootetoku nga! Noole ngandilo ma ingowato. Anut ngu oo yowali (Gol, Siluwa) digi oo gabogaboyi, ngundilo elo ma ingowato. Onindo kandeyebo ingondudunonggo oo kuli tewonggoku ngu, Anut elo ma ingowato.
29 Se, pois, somos da raça de Deus, não devemos pensar que a divindade é semelhante ao ouro, à prata ou à pedra lavrada por arte e gênio dos homens.
30 Kulimi, Anutndo sambo, mela, oni, ngu bidodo yeyingo; ene oni ngundo gome nenengo ma ingowonggori. Ngundilo ngulo, onindo enengo kandeyebo ngu anut ebe ganagana ngulo gabogaboyi oowooyingga ngu yelo, nguno yambo mande tewonggori. Yo, ene ngundilo telo, ene gome nenengo ma ingootoyi, ngulo Anutndo oni oo tewonggoku, ngulo mande ulungga ma eyingo. Ene ataga nga ngu ende ende mela nga bidodomo, Anutndo oni simoo baleno ete. Ye komo nowoondoye yowoolengoya, nono nowoondoye hamoo yeyilo ewolo.
30 Deus, porém, não levando em conta os tempos da ignorância, convida agora a todos os homens de todos os lugares a se arrependerem.
31 Anutndo ene nalu gula sunggi yeyingo, nguno ngu, ene simoo bale bidodo damoniye ngu nenengo oolengo wilikoyelowa. Yo, Anutndo oni gulanangge ngu wilikoyeloweloyi kongga ngu dowoowaku, ngu sunggi yewolo. Anutndo noole tunoo oolengo etuyelowoku ngu, hamoo oolengo, ene ngu oningga ngu, nga kongga ngalo elo sunggi yelo, ene ngandilo ewolo. Ngu oningga ngu, nondo ene melenonggo yokutuwootoowe, ko keda ootookooyingo oningga ngu! Anutndo ngundilo elo ewolo.
31 Porquanto fixou o dia em que há de julgar o mundo com justiça, pelo ministério de um homem que para isso destinou. Para todos deu como garantia disso o fato de tê-lo ressuscitado dentre os mortos.
32 Ene oni melenonggo ko ootookooyingo mandega ngu ingolo ngu, asa, oni gidalegado damoni yelo, yumooyinolo mande etoyi, ko, oni gidalegado ewonggori. Nalu gulano, noole ngu mande oo ngulo manggogemo ko ingowatolo ewonggori.
32 Quando o ouviram falar de ressurreição dos mortos, uns zombavam e outros diziam: A respeito disso te ouviremos outra vez.
33 Ngundilo etoyi, Pol, ene ngu ingolo, ngulo ene kewooloyemonggo ngu yoyokolo toongewolo.
33 Assim saiu Paulo do meio deles.
34 Ene oni gidalegado Pol keyolo, endeyolo, mandeni ingolo, Yesusno nowoondoyemo hamoo tewonggori. Ende ngulo oni gula oowooyi, Dayiyonisiyas, ngu oningga ngu tabango onilo goobooyingomo oowooyi ngu Ariyopagas ngulo tabango; ngu bale gula, oowooyi ngu Damalis; oni gidalega nguya, ngundo Yesusno nowoondoyemo hamoo tewonggori.
34 Todavia, alguns homens aderiram a ele e creram: entre eles, Dionísio, o areopagita, e uma mulher chamada Dâmaris; e com eles ainda outros.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 17, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.