Lucas 4
num (NUM) vs ARIB
1 Pea ne'e foki mai 'ia Sīsū mei Sioataní, kua fonu 'i te Laumālie Mā'oni'oní; pea ne'e tataki 'Ona ki te toafá 'i te mālohi 'o te Laumālié.
1 Jesus, pois, cheio do Espírito Santo, voltou do Jordão; e era levado pelo Espírito no deserto,
2 Pea ne'e 'ahi'ahi'i 'Ona 'e te tēvoló 'i te 'aho 'e fāngofulu: pea ko te 'ū 'aho ko iá ne'e kailoa Ina kai ai he me'a; pea 'i te hili ange ko iá ne'e hālofia leva Ia.
2 durante quarenta dias, sendo tentado pelo Diabo. E naqueles dias não comeu coisa alguma; e terminados eles, teve fome.
3 Pea iange 'e te tēvoló kiā Ia, “Kāpau ko te 'Alo 'ia Koe 'o te 'Atuá, fekau ki te fe'i maka nei ke hoko ko te fe'i mā.”
3 Disse-lhe então o Diabo: Se tu és Filho de Deus, manda a esta pedra que se torne em pão.
4 Pea tali ange 'e Sīsū kiā ia, “Kua tohi, ‘'E kailoa ma'uli te tangatá 'i te maá pē.’ ”
4 Jesus, porém, lhe respondeu: Está escrito: Nem só de pão viverá o homem.
5 Pea ne'e 'avake 'Ona 'e te tēvoló ki te potu mā'olunga, 'o faka'ali'ali ange kiā Ia 'ia te 'ū pule'anga kotoa pē 'o māmaní 'i te fe'i sio tu'a taha pē.
5 Então o Diabo, levando-o a um lugar elevado, mostrou-lhe num relance todos os reinos do mundo.
6 Pea iange 'e te tēvoló kiā Ia, “'E au 'avatu kiā Koe 'ia te pule ki te 'ū me'a nei kotoa pē, mo te notou nāunaú, he kua tuku mai kotoa pē ia kiā au, pea kā 'i ai he taha 'okou loto ki ai 'e au foaki ange 'eni kiā ia.
6 E disse-lhe: Dar-te-ei toda a autoridade e glória destes reinos, porque me foi entregue, e a dou a quem eu quiser;
7 Ko ia, kāpau 'e Ke punou 'o lotu mai kiā au 'e Koe, 'e 'O'ou kotoa pē ia.”
7 se tu, me adorares, será toda tua.
8 Pea tali ange 'e Sīsū kiā ia, “Kua tohi, ‘'E ke lotu ki te 'Alikí ko tou 'Atuá, pea ko Ia pē Toko Taha 'e ke tauhi ki Aí.’ ”
8 Respondeu-lhe Jesus: Está escrito: Ao Senhor teu Deus adorarás, e só a ele servirás.
9 Pea 'ave leva 'e ia 'Ona ki Selusalema, 'o fokotu'u ki te tumutumu 'o te Temipalé, 'o iange kiā Ia, “Kāpau ko te 'Alo Koe 'o te 'Atuá, hopo ki lalo mei heni.
9 Então o levou a Jerusalém e o colocou sobre o pináculo do templo e lhe disse: Se tu és Filho de Deus, lança-te daqui abaixo;
10 He kua tohi, ‘'E kouna 'e Ia Tana kau 'āngeló ke malu'i 'Ou;’
10 porque está escrito: Aos seus anjos ordenará a teu respeito, que te guardem;
11 mo 'eni foki, ‘'E notou hapahapai 'Ou, na'a tūkia Tou va'é 'i te maká.’ ”
11 e: eles te susterão nas mãos, para que nunca tropeces em alguma pedra.
12 Pea tali ange 'e Sīsū ki ai, “Kua folafola 'aki, ‘'Aua 'e ke 'ahi'ahi'i te 'Alikí ko tou 'Atuá.’ ”
12 Respondeu-lhe Jesus: Dito está: Não tentarás o Senhor teu Deus.
13 Pea kua faka'osi 'e te tēvoló ta'aná 'ahi'ahi kotoa pē, pea 'alu ia meiā Sīsū 'o lama faingamālie.
13 Assim, tendo o Diabo acabado toda sorte de tentação, retirou-se dele até ocasião oportuna.
14 Pea foki 'ia Sīsū ki Kāleli 'i te ivi 'o te Laumālié, pea mafola atu Tono ongoongó ki te feitu'u kotoa pē ko iá.
14 Então voltou Jesus para a Galiléia no poder do Espírito; e a sua fama correu por toda a circunvizinhança.
15 Pea ne'e fa'a faiako Ia 'i te notou 'ū falelotú, pea fakamālō kiā Ia 'e te kakai kotoa pē.
15 Ensinava nas sinagogas deles, e por todos era louvado.
16 Ko te takainga tohi 'o te Folafolá |alt="Holy Writings" src="HK00150b.tif" size="col" ref="4:17" Pea 'alu atu Ia ki Nāsaleti, 'ā ē ne Ina nofo ai 'i Tana kei si'í. Pea hangē ko Tana fa'a faí, ne'e hū Ia ki te falelotú 'i te 'aho Sāpaté, 'o tu'u ake ke lau 'ia te Folafolá.
16 Chegando a Nazaré, onde fora criado; entrou na sinagoga no dia de sábado, segundo o seu costume, e levantou-se para ler.
17 Pea ne'e 'avange kiā Ia 'ia te tohi 'a te palōfita ko 'Aiseá. Pea 'i Tana folahi te tohí, ne Ina 'ilo'i ai 'ia te potu tohi 'oku hiki ai 'ia te lea ko 'ení,
17 Foi-lhe entregue o livro do profeta Isaías; e abrindo-o, achou o lugar em que estava escrito:
18 “Ko te Laumālie 'o te 'Alikí 'oku 'iā Au;
18 O Espírito do Senhor está sobre mim, porquanto me ungiu para anunciar boas novas aos pobres; enviou-me para proclamar libertação aos cativos, e restauração da vista aos cegos, para pôr em liberdade os oprimidos,
19 ke fanongonongo 'ia te ta'u 'o te hōifua 'a te 'Alikí.”
19 e para proclamar o ano aceitável do Senhor.
20 Pea toki takatakai'i 'e Ia 'ia te tohí, 'o 'avange ki te matu'a tauhí, 'o nofo ifo Ia ki lalo; pea sio fakamama'u kiā Ia 'ia te mata 'o nātou kotoa pē ne'e notou 'i te falelotú.
20 E fechando o livro, devolveu-o ao assistente e sentou-se; e os olhos de todos na sinagoga estavam fitos nele.
21 Pea ne'e kamata lea 'e Ia kiā nātou, 'o pehē, “Ko te 'aho nei kua fakamo'oni'i te fe'i Folafola ko 'ení 'i te kotou fanongó.”
21 Então começou a dizer-lhes: Hoje se cumpriu esta escritura aos vossos ouvidos.
22 Pea ne'e notou fakamo'oni ki ai kotoa pē; 'o notou ofo 'i te 'ū lea mālie ne'e tō mei Tono fofongá, mo notou pehē, “'Oku kailoa koā ko te foha pē 'eni ia 'o Siosifá?”
22 E todos lhe davam testemunho, e se admiravam das palavras de graça que saíam da sua boca; e diziam: Este não é filho de José?
23 Pea iange 'e Ia kiā nātou, “Kua pau 'e kotou 'ai mai kiā Au 'ia te lea ko 'ení, ‘Faito'o, fakama'uli 'Ou; ko te 'ū me'a ne'e motou fanongo ne Ke fai 'i Kāpaneumé, fai foki 'i heni 'i Tou kolo 'O'oú.’ ”
23 Disse-lhes Jesus: Sem dúvida me direis este provérbio: Médico, cura-te a ti mesmo; Tudo o que ouvimos teres feito em Cafarnaum, faze-o também aqui na tua terra.
24 Pea fai atu 'e Ia 'o iange, “Kā 'Okou tala mo'oni atu kiā kōtou, 'oku kailoa mamalu he palōfita ia 'i tono kolo 'o'oná.
24 E prosseguiu: Em verdade vos digo que nenhum profeta é aceito na sua terra.
25 Ko te mo'oni 'eni 'Okou tala'i atú, ne'e tokolahi pē te kau fafine 'Isileli ne'e uitou 'i te kuonga 'o 'Ilaisiaá, 'i te taimi ne'e tāpuni'i ai 'ia te langí 'i te ta'u 'e tolu mo te māhina 'e onó, pea ne'e hoko ai he fu'u honge ki te fanuá fuli pē;
25 Em verdade vos digo que muitas viúvas havia em Israel nos dias de Elias, quando céu se fechou por três anos e seis meses, de sorte que houve grande fome por toda a terra;
26 kae tala'i'eaí ne'e kouna 'ia 'Ilaisiā ki he taha 'iā nātou, kā ki te fafine uitou pē 'i Salepita, 'i te fanua 'o Saitoní.
26 e a nenhuma delas foi enviado Elias, senão a uma viúva em Serepta de Sidom.
27 Pea ne'e tokolahi pē te tangata 'Isileli ne'e notou kilia 'i te kuonga 'o te palōfita ko 'Ilaisá; kae tala'i'eaí ne'e fakama'a he taha 'iā nātou, kā ko Neamani pē, 'a ia ko te tangata Sīlia.”
27 Também muitos leprosos havia em Israel no tempo do profeta Elizeu, mas nenhum deles foi purificado senão Naamã, o sírio.
28 Pea ko nātou kotoa pē ne'e notou 'i te falelotú, ne'e notou mātu'aki lili 'i te notou fanongo ki te 'ū lea ko iá;
28 Todos os que estavam na sinagoga, ao ouvirem estas coisas, ficaram cheios de ira.
29 pea notou tutu'u atu, 'o kapusi 'Ona ki tu'a kolo, 'o notou taki 'Ona ki te tumutumu 'o te ma'unga ne'e tu'u ai te notou koló, ko te 'aí ke sī ifo 'Ona 'i te lilifá.
29 e, levantando-se, expulsaram-no da cidade e o levaram até o despenhadeiro do monte em que a sua cidade estava edificada, para dali o precipitarem.
30 Ka ne'e moulu mai pē Ia 'i te lotolotonga 'o te kakaí, 'o 'alu.
30 Ele, porém, passando pelo meio deles, seguiu o seu caminho.
31 Pea 'alu ifo Ia ki Kāpaneume, ko te kolo 'i Kāleli; 'o faiako kiā nātou 'i te 'ū 'aho Sāpaté.
31 Então desceu a Cafarnaum, cidade da Galiléia, e os ensinava no sábado.
32 Pea ne'e notou to'oa 'i te anga 'o Tana akonakí; he ko Ta'aná akonaki ne'e ha'u mo te mafai mālohi.
32 e maravilharam-se da sua doutrina, porque a sua palavra era com autoridade.
33 Pea ne'e 'i te falelotú he tangata ne'e 'āvea 'i te fa'ahikehe; pea ne'e kalanga le'o lahi ia, 'o pehē,
33 Havia na sinagoga um homem que tinha o espírito de um demônio imundo; e gritou em alta voz:
34 “Tuku ai pē 'ia mātou ia! He ko Tou ā 'ia mātou, 'e Sīsū 'o Nāsaleti? Kua Ke ha'u ai ke faka'auha 'ia mātoú? 'Okou 'ilo'i lelei 'Ou, ko te Toko Taha Tapu Koe 'o te 'Atuá.”
34 Ah! que temos nós contigo, Jesus, nazareno? vieste destruir-nos? Bem sei quem é: o Santo de Deus.
35 Pea valoki'i 'ona 'e Sīsū, 'o iange ki ai, “Tuku tau leá, pea mahu'i mai meiā ia.” Pea toki sī atu 'ia te tangatá 'e te fa'ahikehé ki te ha'oha'ongá, 'o toki mahu'i atu; ka ne'e kailoa lavea 'ia te tangatá ia.
35 Mas Jesus o repreendeu, dizendo: Cala-te, e sai dele. E o demônio, tendo-o lançado por terra no meio do povo, saiu dele sem lhe fazer mal algum.
36 Pea ne'e ofo lahi 'ia te kakaí kotoa pē, 'o notou pehē, “Ko te folafola ā 'eni? He 'oku kapusi 'e Ia 'ia te 'ū fa'ahikehé, 'aki te mālohi mo te mafai lahi, pea notou mahu'i atu leva!”
36 E veio espanto sobre todos, e falavam entre si, perguntando uns aos outros: Que palavra é esta, pois com autoridade e poder ordena aos espíritos imundos, e eles saem?
37 Pea ne'e mafola atu Tono ongoongó ki te feitu'u kotoa pē 'i te fanua ko iá.
37 E se divulgava a sua fama por todos os lugares da circunvizinhança.
38 Pea 'i Tana mavahe atu mei te falelotú, ne'e hū Ia ki te fale 'o Saimoné. Pea ne'e 'i ai te fa'ē 'a te mali 'o Saimoné kua puke 'i te mofi lahi; pea notou kole ange kiā Ia kote'uhí ko ia.
38 Ora, levantando-se Jesus, saiu da sinagoga e entrou em casa de Simão; e estando a sogra de Simão enferma com muita febre, rogaram-lhe por ela.
39 Pea tu'u atu Ia ki ai, 'o lolomi 'ia te mofí; pea mahu'i leva ia mei te fafiné, pea ne'e tu'u ake ia 'o tauhi kiā nātou.
39 E ele, inclinando-se para ela, repreendeu a febre, e esta a deixou. Imediatamente ela se levantou e os servia.
40 Pea kua tō 'ia te la'aá, pea ko nātou kotoa pē ne'e 'i ai he notou kakai ne'e puke he fa'ahinga mahaki kehekehe, ne'e notou 'aumai nātou kiā Ia; pea kamata fakama'uli 'e Ia 'ia nātou, 'aki Tana hilifaki Tono nimá kiā nātou taki taha.
40 Ao pôr do sol, todos os que tinham enfermos de várias doenças lhos traziam; e ele punha as mãos sobre cada um deles e os curava.
41 Pea 'alu atu foki 'ia te 'ū fa'ahikehé mei te 'ihi, mo notou kalakalanga 'o pehē, “Ko te Kalaisí Koe ko te 'Alo 'o te 'Atuá.” Kae lolomi 'e Ia 'ia nātou, 'o kailoa Ina tuku ke notou lea; kote'uhí ne'e notou 'ilo'i ko Ia 'ia te Kalaisí.
41 Também de muitos saíam demônios, gritando e dizendo: Tu és o Filho de Deus. Ele, porém, os repreendia, e não os deixava falar; pois sabiam que ele era o Cristo.
42 Pea kua 'aho leva, pea 'alu Ia ki tua'ā 'o mole atu ki te feitu'u lala. Pea ne'e fia ma'u 'Ona 'e te fu'u kakaí, 'o notou 'alu atu kiā Ia, 'o notou feinga'i ke 'aua na'a tē 'alu Ia meiā nātou.
42 Ao romper do dia saiu, e foi a um lugar deserto; e as multidões procuravam-no e, vindo a ele, queriam detê-lo, para que não se ausentasse delas.
43 Ka ne'e iange 'e Ia kiā nātou, “Kua pau ke Au malanga 'aki 'ia te Pule'anga 'o te 'Atuá ki te 'ū kolo kehé foki; he ne'e fekau'i mai 'Okú ki te me'a ko iá.”
43 Ele, porém, lhes disse: É necessário que também às outras cidades eu anuncie o evangelho do reino de Deus; porque para isso é que fui enviado.
44 Pea ne'e malanga Ia 'i te 'ū falelotu 'o Siuteá.
44 E pregava nas sinagogas da Judéia.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 4, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.