Mateus 25

Nkangala NT (NKN_TWF) vs VC

Sair da comparação
VC Versão Católica
1 “Ha ntsimbu ije vumuene vua muilu vaka vuesekesa ngue vambanda likumi vaje vambatele vindeya viavo nakuya linga vakaliuane na liavenia vulo.
1 Então o Reino dos céus será semelhante a dez virgens, que saíram com suas lâmpadas ao encontro do esposo.
2 Vuno honi ava vatanu vapuile viheve, kaha vatanu vapuile vamana.
2 Cinco dentre elas eram tolas e cinco, prudentes.
3 Omo vaje vambanda vakuheva vambatele vindeya viavo, kuvambatele na mazi eka naua,
3 Tomando suas lâmpadas, as tolas não levaram óleo consigo.
4 vuno honi vaje vamana vambatele mazi mu vintsazi na mu vindeya viavo.
4 As prudentes, todavia, levaram de reserva vasos de óleo junto com as lâmpadas.
5 Kaha omo uje liavenia vulo uakotokelele kuija, kaha voshe vaje vambanda vanengukile na kuya mutulo.”
5 Tardando o esposo, cochilaram todas e adormeceram.
6 “Vuno honi mukati ka vutsiki vevuile mutambi nguavo, ‘Taleni liavenia vulo uje hali nakuija! Tuhukeni linga muliuane nendi.’
6 No meio da noite, porém, ouviu-se um clamor: Eis o esposo, ide-lhe ao encontro.
7 Kaha voshe vaje vambanda vahindukile nakushukumisa vindeya viavo.
7 E as virgens levantaram-se todas e prepararam suas lâmpadas.
8 Kaha vaje vakuheva vahandekele kuli vamana nguavo, ‘Tuhaneniko amo mazi eni, omuo vindeya vietu vitonda kuzima.’
8 As tolas disseram às prudentes: Dai-nos de vosso óleo, porque nossas lâmpadas se estão apagando.
9 Vuno honi vaje vambanda vamana vakumbuluile nguavo, ‘Kutupuisamo kulipangelauo yetu neni, yemuye kuli vakakulandesa linga mukalilandele yeni vavenia.’
9 As prudentes responderam: Não temos o suficiente para nós e para vós; é preferível irdes aos vendedores, a fim de o comprardes para vós.
10 Kaha tele vanayi mukulanda, liavenia vulo uezile, kaha vaje valivuaheselele vaile nendi ku ciuano ca vulo, kaha vashokele ku cikolo.”
10 Ora, enquanto foram comprar, veio o esposo. As que estavam preparadas entraram com ele para a sala das bodas e foi fechada a porta.
11 “Hanima honi vaje vambanda vaviheve vezile vahandekele nguavo, ‘Muene, muene, tushokolueleko.’
11 Mais tarde, chegaram também as outras e diziam: Senhor, senhor, abre-nos!
12 Vuno honi uavakumbuluile nguendi, ‘Muavusunga njihandeka kuli yeni nguange, kunjimitantekeya.’”
12 Mas ele respondeu: Em verdade vos digo: não vos conheço!
13 Nankuma zangameni, omuo kumutantekeya litangua cipue hola.
13 Vigiai, pois, porque não sabeis nem o dia nem a hora.
14 “Kaha naua Yesu uavalekele nguendi, vumuene vua muilu vukafua ngue yala omo aya mu vungenzi kaha asana vangamba vendi, nakuvasezela vupite vuendi.
14 Será também como um homem que, tendo de viajar, reuniu seus servos e lhes confiou seus bens.
15 Kuli umo uahanene makulukazi atanu a vimbazuvuila via ngolinde, kuli mukuavo makulukazi avali a vimbazuvuila via ngolinde, kuli mukuavo likulukazi limo lia vimbazuvuila via ngolinde, kuya kuvipangi viavo kaha uaile.
15 A um deu cinco talentos; a outro, dois; e a outro, um, segundo a capacidade de cada um. Depois partiu.
16 Kaha uje uatambuile makulukazi atanu a vimbazuvuila via ngolinde uaile hajevene uakavilanduluile, kaha uakapangeleleho naua makulukazi atanu a vimbazuvuila via ngolinde.
16 Logo em seguida, o que recebeu cinco talentos negociou com eles; fê-los produzir, e ganhou outros cinco.
17 Kaha naua na uje mukuavo uatambuile makulukazi avali a vimbazuvuila via ngolinde, uapangeleleho naua makulukazi avali a vimbazuvuila via ngolinde.
17 Do mesmo modo, o que recebeu dois, ganhou outros dois.
18 Vuno honi uje ngamba uatambuile likulukazi limo lia vimbazuvuila via ngolinde uaile, nakukahinda cina nakushitikamo vimbongo via muene uendi.”
18 Mas, o que recebeu apenas um, foi cavar a terra e escondeu o dinheiro de seu senhor.
19 “Omo kuetile matangua amengi muene ua vaje vangamba uehilukile kaha uatandele navo vije vimbazuvuila via ngolinde.
19 Muito tempo depois, o senhor daqueles servos voltou e pediu-lhes contas.
20 Kaha uje uatambuile makulukazi atanu a vimbazuvuila via ngolinde uezile, kaha uaneheleleho naua makulukazi atanu a vimbazuvuila via ngolinde, nakuhandeka nguendi, ‘Muene uanjihanene makulukazi atanu a vimbazuvuila via ngolinde, kaha naua njapangelaho makulukazi atanu a vimbazuvuila via ngolinde eka naua.’”
20 O que recebeu cinco talentos, aproximou-se e apresentou outros cinco: - Senhor, disse-lhe, confiaste-me cinco talentos; eis aqui outros cinco que ganhei.'
21 “Muene uendi uahandekele kuli ikeye nguendi, ‘Ualingi muacili, ngamba uacili uakukonkama! Unapu uakunkokama a viuma via vindende, njikakupuisa mukuluntu uaviuma viavingi. Kovela mukuvuahelele ca muene yove.’”
21 Disse-lhe seu senhor: - Muito bem, servo bom e fiel; já que foste fiel no pouco, eu te confiarei muito. Vem regozijar-te com teu senhor.
22 “Kaha na uje uatambuile makulukazi avali a vimbazuvuila via ngolinde uezile kuli ikeye nguendi, ‘Muene uanjihanene makulukazi avali a vimbazuvuila via ngolinde, hano njapangelaho makulukazi avali a vimbazuvuila via ngolinde eka naua.’”
22 O que recebeu dois talentos, adiantou-se também e disse: - Senhor, confiaste-me dois talentos; eis aqui os dois outros que lucrei.
23 “Muene uendi uahandekele kuli ikeye nguendi, ‘Ualingi muacili, ngamba uacili uakunkokama! Unapu uakunkokama a viuma via vindende, njikakupuisa mukuluntu uaviuma viavingi. Kovela mukuvuahelele ca muene yove.’”
23 Disse-lhe seu senhor: - Muito bem, servo bom e fiel; já que foste fiel no pouco, eu te confiarei muito. Vem regozijar-te com teu senhor.
24 “Kaha na uje uatambuile likulukazi limo, lia ngolinde uezile, uahandekele kuli muene uendi nguendi, ‘Muene njakutantekeya nguange uapua u muntu uamukalu cikuma, ukateja vije kuuakuvile, kaha ukakungulula vije kuuashanduile,
24 Veio, por fim, o que recebeu só um talento: - Senhor, disse-lhe, sabia que és um homem duro, que colhes onde não semeaste e recolhes onde não espalhaste.
25 kaha njevuile liova, kaha njaile nakushitika ngolinde yove mu livu. Viuma viove evi.’”
25 Por isso, tive medo e fui esconder teu talento na terra. Eis aqui, toma o que te pertence.
26 Vuno honi muene uendi uamukumbuluile nguendi, “Yove ngamba uamupi ua cilenda! Uatantekeyele nguove njikateje kuje kunjakuvile, kaha njikakungulula vije kunjashanduile?
26 Respondeu-lhe seu senhor: - Servo mau e preguiçoso! Sabias que colho onde não semeei e que recolho onde não espalhei.
27 Ambahoni uasinganiekele kutulikisa vimbongo viange kuli vakakutulika vimbongo, kaha nga hakuija cange ngue njatambuile vije viapuile viange na kakondueso kayo.
27 Devias, pois, levar meu dinheiro ao banco e, à minha volta, eu receberia com os juros o que é meu.
28 ‘Mutambuleni vimbongo vije vili kuli ikeye, kaha vianeni kuli uje hali na makulukazi avimbongo likumi.
28 Tirai-lhe este talento e dai-o ao que tem dez.
29 Omuo uje alinavio vakamuvuezelelako, kaha akakala na viavingi, vuno honi uje kesi navio, cipue vene vije via vindende vialinavio vakamuniekavio.
29 Dar-se-á ao que tem e terá em abundância. Mas ao que não tem, tirar-se-á mesmo aquilo que julga ter.
30 Nakushekela ngamba uje kesi nacimo ha mbaza ya milima, kuje vantu vakalila na kulishumanga mazo avo.’
30 E a esse servo inútil, jogai-o nas trevas exteriores; ali haverá choro e ranger de dentes.
31 “Omo Muna Muntu akeja mu vumpau vuendi, hamo na tungelo vendi voshe, kaha akatumama halitanda liendi lia vumpau.
31 Quando o Filho do Homem voltar na sua glória e todos os anjos com ele, sentar-se-á no seu trono glorioso.
32 Kuli ikeye miyati yoshe ya vantu ikalikungulula, kaha akavatepesa umo ku mukuavo ngue kaniungi muakatepesa vampanga ku vampembe,
32 Todas as nações se reunirão diante dele e ele separará uns dos outros, como o pastor separa as ovelhas dos cabritos.
33 Kaha akahaka vampanga ku livoko liendi lia cilio, vuno honi vampembe ku livoko liendi lia cimoshue.
33 Colocará as ovelhas à sua direita e os cabritos à sua esquerda.
34 Ambahoni Muene akahandeka kuli vaje vali ku livoko liendi lia cilio nguendi, ‘Ijeni, yeni vanakuisuliua kuli Tate suaneni vumuene vuje vuanamivuaheselele kuhuma ha luvula lua mavu.
34 Então o Rei dirá aos que estão à direita: - Vinde, benditos de meu Pai, tomai posse do Reino que vos está preparado desde a criação do mundo,
35 Omuo njakele na njala muanjihanene viakulia, kaha omo njakele na mpuila muanjihanene mema akunua, kaha omo njakele njimungezi muanjitambuile,
35 for I hungered, and ye gave me to eat; I thirsted, and ye gave me to drink; I was a stranger, and ye took me in;
36 njakele mitotototo muacizikile, njakele nakuvavala kaha muanjimenekelele, njakele mu kamenga kaha muezile mukunjimona.’
36 naked, and ye clothed me; I was ill, and ye visited me; I was in prison, and ye came to me.
37 Ambahoni vaka vusunga vakamukumbulula nguavo, ‘Muene, kuli tuakumuene uli na njala kaha tuakulisile, cipue unevu mpuila kaha tuakunuisile?
37 Then shall the righteous answer him saying, Lord, when saw we thee hungering, and nourished thee; or thirsting, and gave thee to drink?
38 Kaha kuli tuakumuene umungezi kaha tuakutambuile cipue mutotototo kaha tuakuzikile?
38 and when saw we thee a stranger, and took thee in; or naked, and clothed thee?
39 Kaha kuli tuakumuene uli nakuvavala cipue uli mu kamenga kaha tuezile nakukumona?’
39 and when saw we thee ill, or in prison, and came to thee?
40 Kaha muene akavakumbulula nguendi, ‘Muavusunga njimileka nguange omo muacilingile ku vamo ava va vusamba vange, mua cilingile kuli yange.’
40 And the King answering shall say to them, Verily, I say to you, Inasmuch as ye have done it to one of the least of these my brethren, ye have done it to me.
41 Ambahoni akahandeka kuli voshe vaje vali ku livoko liendi lia cimoshue nguendi, ‘Humeni kuli yange, yeni vaka kusingiua! Yeni mu tuhia tua miaka yoshe tuje tuvanavuahesela liyavolo na tungelo vendi.
41 Then shall he say also to those on the left, Go from me, cursed, into eternal fire, prepared for the devil and his angels:
42 Omuo njakele na njala kumuanjihanene via kulia, njakele na mpuila kumuanjihanene mema akunua,
42 for I hungered, and ye gave me not to eat; I thirsted, and ye gave me not to drink;
43 njakele njimungezi kaha kumuanjitambuile, njakele mitotototo kaha kumuanjizikile, njavavalele nakukala mukamenga kaha kumuacimenekelele.’
43 I was a stranger, and ye took me not in; naked, and ye did not clothe me; ill, and in prison, and ye did not visit me.
44 Ambahoni navakevo vakakumbulula nguavo, ‘Muene kuli tuakumuene uli na njala, cipue uli na mpuila, cipue umungezi, cipue mutotototo, cipue uvavala, cipue mu kamenga, kaha kutuakukuasele?’
44 Then shall *they* also answer saying, Lord, when saw we thee hungering, or thirsting, or a stranger, or naked, or ill, or in prison, and have not ministered to thee?
45 Ambahoni akavakumbulula nguendi, ‘Muavusunga njimileka nguange, ngue muje kumuacilingile kuli umo uava vavandende, kumuacilingile kuli yange’
45 Then shall he answer them saying, Verily I say to you, Inasmuch as ye have not done it to one of these least, neither have ye done it to me.
46 Kaha vakaya mukashitiko ka miaka yoshe, vuno honi vaka vusunga vakakovela mu muono ua yaye.”
46 And these shall go away into eternal punishment, and the righteous into life eternal.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 25, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.