Lucas 1
PULU YILI-NGA UNG KONALE (MUX) vs NAA
1 — ausente —
1 Visto que muitos já empreenderam uma narração coordenada dos fatos que entre nós se realizaram,
2 — ausente —
2 conforme nos transmitiram os que desde o princípio foram deles testemunhas oculares e ministros da palavra,
3 — ausente —
3 igualmente a mim pareceu bem, depois de cuidadosa investigação de tudo desde a sua origem, dar-lhe por escrito, excelentíssimo Teófilo, uma exposição em ordem,
4 — ausente —
4 para que você tenha plena certeza das verdades em que foi instruído.
5 Yi Nuim King Erot kolea Judia nokupa mulurum kene Pulu Yili popu tunjurum yi te mulurum, yunga bili Sekaraya.
5 Nos dias de Herodes, rei da Judeia, houve um sacerdote chamado Zacarias, do turno de Abias. A mulher dele era das filhas de Arão e se chamava Isabel.
6 Ambu-yi akusele muluringli mele Pulu Yili-ni kanupa ‘Yambu sumbi nili-sele.’ nimba kanurum. Elsele-ni yunga ung-manima kene “Yambuma teai.” nirim mele ungma pali piliiku liiku teku konjuku muluringli.
6 Ambos eram justos diante de Deus, vivendo de forma irrepreensível em todos os preceitos e mandamentos do Senhor.
7 Akiliinga-pe Illisapet we wangnu pirim, kangambula te naa miringli. Elsele we ambu-anda liringli.
7 Eles não tinham filhos, porque Isabel era estéril, e os dois já tinham idade avançada.
8 — ausente —
8 E aconteceu que, enquanto Zacarias exercia o sacerdócio diante de Deus na ordem do seu turno, coube-lhe por sorteio,
9 — ausente —
9 segundo o costume sacerdotal, entrar no santuário do Senhor para queimar o incenso.
10 Akili tepa angiliirim kene lku-tembolluna we-yambuma máku toku Pulu Yili popu turing koleana yambu pulele Pulu Yili-kene popu toku ung niku muluring.
10 Durante esse tempo, toda a multidão do povo permanecia na parte de fora, orando.
11 ⸤Sekaraya mura tuli paura-kikuele kalunjupa angiliirim kene⸥ paura-kiku kanili kalunju-pui-upui tiring polaliinga ki-bokundu Auliele-nga angkella te omba mokeringa angiliirim kanurum.
11 E eis que apareceu a Zacarias um anjo do Senhor, em pé, à direita do altar do incenso.
12 Akili kanupa kene pung-pungu nimba mundu-mong auli-tepa tirim.
12 Ao vê-lo, Zacarias ficou assustado, e o temor se apoderou dele.
13 Kanu-kene angkellale-ni yundu nimba mele: “Sekaraya, mundu-mong naa ti.” nirim. “Nu Pulu Yili-kene popu tokunu mawa tellu mele kanili Pulu Yili yu-ni piliirim. Nunga ambale kang te membá. Yunga bili “Jon” niku niani.
13 O anjo, porém, lhe disse: — Não tenha medo, Zacarias, porque a sua oração foi ouvida. Isabel, sua esposa, dará à luz um filho, a quem você dará o nome de João.
14 Yu molumbáliinga nu numanu lakuku sikunu kamele akuku muluni. Yu minglí kene yambu pulele-ni numanu singí.
14 Você ficará alegre e feliz, e muitos ficarão contentes com o nascimento dele.
15 Auliele-ni yu kanupa yi-auli kaiéle nimba piliimba. No-waen kepe no-tonduluma kepe aima naa nupili. Anumunga oluna we sukundu mulupili Pulu Yili-nga Mini Kake Tiliele-ni omba yunga numanuna molupa kapula tenjimba.
15 Pois ele será grande diante do Senhor, não beberá vinho nem bebida forte, e será cheio do Espírito Santo, já desde o ventre materno.
16 “Jon-ni tembaliinga Isrel-yambuma-ni eninga Auli Pulu Yili liiku bulu siring yambumanga pulele-ni alsuku numanu topele toku Auli Pulu Yili kene wasie alsuku ung piliiku kapula-kapula mulungí.
16 Ele converterá muitos dos filhos de Israel ao Senhor, seu Deus.
17 ⸤Pulu Yili-ni “Ninjui!” nimba ung nimba sirimuma piliipa yambuma nimba sirim yi⸥ Illaija tondulu pípili uluma tepa mulurum mele Jon yu aku-sipa tondulu pípili uluma tepa molumba. Aku-sipa tondulu pípili uluma tepa molumbáliinga lapalii-ni numanu topele toku kangambulama alsuku numanu munjungíko; Pulu Yili-nga ung-manima liiku su silimele yambuma-ni numanu topele toku, numanu sumbi-nili yambuma-ni telemele mele ‘Aku-sipu teamili.’ niku mulungíko; Jon yu-ni tembaliinga Auliele ombá kene Auliele yunga ungele sumbi-siku piliiku liingí yambu-talape te mulungíko.” nimba angkellale-ni Sekaraya-ndu nirim.
17 E irá adiante do Senhor no espírito e poder de Elias, para converter o coração dos pais aos filhos, converter os desobedientes à prudência dos justos e habilitar para o Senhor um povo preparado.
18 Aku-sipa nirim-na piliipa kene Sekaraya-ni angkellalendu walsipa kene nimba mele: “Nikinu akili nambi-sipu na-ni ‘Sika nikinu.’ nimbu piliimbuye?” nirim. “Na anda lepu nanga ambale ambú lirim kanili. Pe nikinu ili nambi-tepa wendu ombálendu nikinuye?” nirim.
18 Então Zacarias perguntou ao anjo: — Como terei certeza disso? Pois eu sou velho, e a minha mulher também já tem idade avançada.
19 Angkellale-ni pundu topa kene nimba mele: “Nanga bili Gepriel. Na Pulu Yili-nga kumbi-kerina angiliu. Ya ekupu nundu niker akili mele Pulu Yili-ni “Aku-sikunu ni-pui.” nimba liipa mundumu-na nundu ombu temani-kaí ili topu siker.
19 O anjo respondeu: — Eu sou Gabriel, que estou a serviço de Deus, e fui enviado para falar com você e lhe trazer esta boa notícia.
20 Akiliinga-pe na-ni “Kang minglí.” nikerele ‘Gólu tokumnje?’ niku piliikunu akiliinga ulu ili ui wendu naa upili nu ung naa niku muluni. Penga “Wendu ombá.” niker akili mele ambuma kangambula oluna monjuku kene melemelemanga kaliimbuma omba pulimú mele aku-sipa kaliimbuma omba pumba kene niker ung ili aima sika wendu ombá.” nirim.
20 Todavia, você ficará mudo e não poderá falar até o dia em que estas coisas vierem a acontecer, porque você não acreditou nas minhas palavras, as quais, no devido tempo, se cumprirão.
21 Aku-siku ung niku angiliangli Sekaraya lku-temboll suluminana sukundu sulu-tepa pupa molupa, wela wendu naa urum kilia yambuma-ni lku-tembolluna ulsukundu yu nokuku muluringima numanu pulele liiku munduring.
21 O povo estava esperando Zacarias e admirava-se com a demora dele no santuário.
22 Kanu-kene yu wendu omba kene ung te kerina manda naa nimba kili-ni mindi manda lepa angiliirim kanuku kene, ‘Sekaraya yu suluminana sukundu molupa kene kalkale kanúmu-na omba angiliili mele te kumbi-kerale liipa pinjim-na kanum.’ niku piliiring.
22 Quando Zacarias saiu, não lhes podia falar. Então entenderam que ele havia tido uma visão no santuário. E expressava-se por sinais e permanecia mudo.
23 Penga lku-tembolluna yunga kongun enama pora nirim kene yu lkundu purum.
23 Aconteceu que, terminados os dias do seu ministério, Zacarias voltou para casa.
24 Lkundu pupa ⸤ambu Illisapet-kene pekulu muluringli kene⸥ penga Illisapet kangambula munjurum. Monjupa kene kaliimbu angere te-guli ‘Yambuma-ni yu naa kanangi.’ nimba mo topa mulurum.
24 Passados esses dias, Isabel, a mulher de Zacarias, ficou grávida. E ela não saiu de casa durante cinco meses, dizendo:
25 Yu-ni nimba mele: “Ekupu na-kene ulu tekemale Auliele-ni nanga nimba tenjikem. Nanga kangambula te naa mirindeliinga yambuma-ni na kanuku kis piliiring kene pipili kulurundeliinga Auliele yu-ni na kondu kulum lem.” nirim.
25 — Foi isto o que o Senhor me fez, ao contemplar-me, para acabar com a minha vergonha diante das pessoas.
26 ⸤Illisapet kangambula munjupili kaliimbu angere te-guli kolupa⸥ angere tale-guli sipale ke topa pirim kene Pulu Yili-ni mulú-koleana angkella Gepriel kolea Gallalli distrik Nasaret taon-na liipa mundurum.
26 No sexto mês, o anjo Gabriel foi enviado por Deus a uma cidade da Galileia, chamada Nazaré,
27 Kanuna ambu-wenipu te, yi te-kene ui naa pili we mulurum ambu-wenipale mulurumna liipa mundurum. Ambu-wenipu kanili yunga pulu lirim yambuma-ni ‘Yu yi te pupili.’ niku alá sinjiring yilinga bili Josep. Yi kanili yunga anda-kolepa yi te ⸤yi nuim king⸥ Depit. Ambu-wenipaliinga bili Maria.
27 a uma virgem que estava comprometida a casar com um homem da casa de Davi, cujo nome era José. A virgem se chamava Maria.
28 Maria mulurumna angkella Gepriel omba kene yundu nimba mele: “Ambale, nu mulununa na okur. Pulu Yili-ni nu aima kanupa kaí piliipa tepa kaí monjukum. Auliele nu-kene wasie tapú-toku molembele.” nirim.
28 E, aproximando-se dela, o anjo disse: — Salve, agraciada! O Senhor está com você.
29 Akiliinga-pe ung kanili piliipa kene yu numanu pulele liipa mundupa kene, ‘Apa! Nikem ili nambulka ung te nimba nikem-nje?’ nimba piliirim.
29 Ela, porém, ao ouvir esta palavra, perturbou-se muito e pôs-se a pensar no que poderia significar esta saudação.
30 Angkellale-ni yunundu nimba mele: “Maria, Pulu Yili-ni nu kanupa kaí piliikemeliinga mundu-mong naa ti.
30 Mas o anjo lhe disse: — Não tenha medo, Maria; porque você foi abençoada por Deus.
31 Piliiyo. Nu penga kang te monjukunu minéle. Mekunu kene yunga bili “Yesos” niku sani.
31 Você ficará grávida e dará à luz um filho, a quem chamará pelo nome de Jesus.
32 Yu yi-nuim molumba, yunga bi leku ‘Aima Olandupa Molemáliinga Málale.’ ningíko; Auli Pulu Yili-ni ‘Yunga anda-kolepa Depit Isrel-yambumanga yi nuim king tondulale mulurum mele yu aku-sipa mulupili.’ nimbáko.
32 Este será grande e será chamado Filho do Altíssimo. Deus, o Senhor, lhe dará o trono de Davi, seu pai.
33 Eninga anda-kolepa Jekop-ni kalupa liirim yambuma yu-ni kam-kamu nokumbako. Yu yi nuim king auliele molupa mindi pupili.” nirim.
33 Ele reinará para sempre sobre a casa de Jacó, e o seu reinado não terá fim.
34 Maria-ni angkellalendu nimba mele: “Nikinu ulu ili nambi-sipa tembalendu nikinuye? Na yi te naa purundu kanili.” nirim.
34 Então Maria disse ao anjo: — Como será isto, se eu nunca tive relações com homem algum?
35 Angkellale-ni yundu nimba mele: “Nu mulunina Aima Olandupa Yili-nga Mini Kake Tiliele omba nunga oluna kang te monjunjumba. Aku temba akiliinga kang nu-ni minéle yu kang kake tiliele molumba; yunga bili leku kene ‘Pulu Yili-nga Málale’ ningíko.
35 O anjo respondeu: — O Espírito Santo virá sobre você, e o poder do Altíssimo a envolverá com a sua sombra; por isso, também o ente santo que há de nascer será chamado Filho de Deus.
36 ⸤Pulu Yili-ni nu-kene “Tembu.” nikem akili mele sika temba. Ulu-tondulu te “Tembu.” nimba kene tirim mele niambu.⸥ Nunga pulu lelemú ambu Illisapet-ndu “Ambu wangnu píliele.” nilimele akiliinga-pe ekupu yu ámbu-ambú lipili kaliimbu angere te-guli kolupa angere tale-guli-sipale ke topa angiliipili yu kang monjukum kanili.
36 E Isabel, sua parenta, igualmente está grávida, apesar de sua idade avançada, sendo este já o sexto mês de gestação para aquela que diziam ser estéril.
37 Pulu Yili-ni ulu kapula naa temba ulu te aima naa pelemú. Yu-ni uluma pali kapula telemú kanili.” nirim.
37 Porque para Deus não há nada impossível.
38 ⸤Angkellale-ni yundu aku-sipa nirim-na piliipa kene⸥ Maria-ni nimba mele: “Na Auliele-nga kongun kendemande ambale moliu. Nu-ni nikinu akili mele Pulu Yili yu-ni na-kene aku-sipa tipili.” nirim.
38 Então Maria disse: — Aqui está a serva do Senhor; que aconteça comigo o que você falou. Então o anjo foi embora.
39 ⸤Mulú-koleana angkellale-ni Maria-ndu ung nimba pora sipa kene kelepa purum kene⸥ penga Maria kolea Judia distrik pupa ma-pangi tenga olakundu taon te lirimna purum.
39 Naqueles dias, Maria se aprontou e foi depressa à região montanhosa, a uma cidade de Judá.
40 Pupa akuna yi Sekaraya-nga lkuna lkundu pupa kene ambu Illisapet kanupa “Na okur.” nirim kene kangulkulu ⸤numanu siringli⸥.
40 Entrou na casa de Zacarias e saudou Isabel.
41 Illisapet-ni Maria-nga ungele piliirim kene Illisapet yunga oluna kangambulale puka topa ola-mania tirim piliirim. Kanu-kene Pulu Yili-nga Mini Kake Tiliele Illisapet-nga numanuna omba molupa kapula tirim kene “I-sikunu i-sikunu ni.” nirim akili
41 Quando Isabel ouviu a saudação de Maria, a criança lhe estremeceu no ventre. Então Isabel ficou cheia do Espírito Santo.
42 Illisapet-ni ung tondulu nimba kene nimba mele:
42 E exclamou em alta voz: — Bendita é você entre as mulheres, e bendito o fruto do seu ventre!
43 Na ambu kis te mulunduna nanga Auliele-nga anumele nu úneliinga na numanu pulele liipu mundukur. Tinu akiliinga na-kene teku kaí monjukunu.
43 E que grande honra é para mim receber a visita da mãe do meu Senhor!
44 Nu oku kene “Na okur.” níneliinga kumele-ni piliindu kene nanga oluna mulúm kangambulale aima numanu sipa puka topa ola-mania tímu.
44 Pois, logo que me chegou aos ouvidos a voz da saudação que você fez, a criança estremeceu de alegria dentro de mim.
45 Auliele-ni nundu nirim mele ungele piliikunu kene ‘Sika nikem. Yu-ni “Tembu.” nikem akili mele sika aku temba.’ niku tondulu mundukunu piliirineliinga yu-ni nu tepa kaí monjukum akili mele akiliinga nu numanu sikunu molani.” nirim.
45 Bem-aventurada a que creu, porque serão cumpridas as palavras que lhe foram ditas da parte do Senhor.
46 — ausente —
46 Então Maria disse: “A minha alma engrandece ao Senhor,
47 — ausente —
47 e o meu espírito se alegrou em Deus, meu Salvador,
48 Pulu Yili yu-ni na yunga we-kendemande-ambu kisele
48 porque ele atentou para a humildade da sua serva. Pois, desde agora, todas as gerações me considerarão bem-aventurada,
49 Tondulu Pulieli-ni na ulu-tonduluma tinjirimeliinga
49 porque o Poderoso me fez grandes coisas. Santo é o seu nome.
50 Yu-kene mundu-mong teku ung piliiku liilimele yambuma
50 A sua misericórdia vai de geração em geração sobre os que o temem.
51 Yu-ni yunu ulu-tonduluma tirim.
51 Agiu com o seu braço valorosamente; dispersou os que, no coração, alimentavam pensamentos soberbos.
52 Yambuma nuim molku koleama nokuku molemelema
52 Derrubou dos seus tronos os poderosos e exaltou os humildes.
53 Engle-ni kolemele yambuma yu-ni
53 Encheu de bens os famintos e despediu vazios os ricos.
54 — ausente —
54 Amparou Israel, seu servo, a fim de lembrar-se da sua misericórdia
55 — ausente —
55 a favor de Abraão e de sua descendência, para sempre, como havia prometido aos nossos pais.”
56 Maria yu Illisapet kene wasie molangli kaliimbu yupuku omba purum kanu-kene penga Maria yu yunga lku-koleandu kelepa purum.
56 Maria permaneceu cerca de três meses com Isabel e voltou para casa.
57 Illisapet kangambula membá enale wendu urum kene yu-ni kang te mirim.
57 Quando chegou o tempo de Isabel dar à luz, ela teve um filho.
58 Yunga lku-keri-kupu yambuma kene yunga pulu lirim yambuma kene Auliele-ni yu kondu lakupa kulurum mele piliiku kene enini yu-kene wasie numanu siku muluring.
58 Os vizinhos e parentes ouviram que o Senhor tinha usado de grande misericórdia para com Isabel e se alegraram com ela.
59 Ena angere yupuku-guli kangale memba nosupa mulurum kene ena engkaki-sipaliinga yambuma sukundu-sukundu oku máku toku kene yunga kangi te kopsiku poku teku wendu liiku munduku kene, yunga bili yunga lapanga bili manda leku “‘Sekaraya’ niamili.” niring
59 Aconteceu que, no oitavo dia, foram circuncidar o menino e queriam dar-lhe o nome de seu pai, Zacarias.
60 akiliinga-pe kangalenga anumu-ni “Mólu.” nimba kene “Yunga bili ‘Jon’ nimulú.” nirim.
60 Mas a mãe do menino disse: — De modo nenhum! Ele será chamado João.
61 Enini yundu niku mele: “Elsengla pulu lelemú yambu tenga bili aku-sipa naa molemú.” niring.
61 Disseram-lhe: — Mas você não tem nenhum parente com esse nome!
62 Kanu-kene yambuma-ni niku mele: “lápale-ni nambulka nimba piliikemunje, yunga bili lepa nae nimbánje, walsipu piliamili.” niku lapandu kili-ni manda leku niring kene
62 Fizeram sinais, perguntando ao pai do menino que nome queria que lhe dessem.
63 yu-ni pundu topa kili-ni manda lepa kene “Buk te sai.” nimba kene, yu-ni bukna bi topa kene nimba mele: “Yunga bili Jon.” nirim. Akili kanuku kene yambuma-ni aima numanu pulele piliiring.
63 Então, pedindo uma tabuinha, ele escreveu: — O nome dele é João. E todos se admiraram.
64 Kanu-kene walsekale Sekaraya yunga kerina kelepa ung nimba kene Pulu Yili kape nirim.
64 Imediatamente a boca de Zacarias se abriu e a língua se soltou. Então começou a falar, louvando a Deus.
65 Aku-sipa tirim-na kanuku kene yunga lku-keri-kupu yambuma-ni aima mini-wale munduring. Kolea Judia distrik sukundu ma-pangimanga kolea lirimumanga pali temani akili mindi tolsiliiku puring.
65 Todos os vizinhos deles ficaram possuídos de temor, e essas coisas foram divulgadas por toda a região montanhosa da Judeia.
66 Ulu akili piliiring kene yambuma-ni pali numanu liiku munduku kene niku mele: “Ulu akili we naa telemú. Auliele kang ili-kene molumbáliinga ulu akili tekem lem.” niku piliiku kene “Kang ili penga nambi-sipa molumbanje?” niring.
66 Todos os que as ouviram guardavam-nas no coração, dizendo: — O que virá a ser este menino? E a mão do Senhor estava com ele.
67 Mini Kake Tiliele Jon-lapa Sekaraya-nga numanuna omba molupa kapula tirim kene Pulu Yili-ni penga wendu ombá mele “Nikunu si.” nimba yundu nimba sirim ung te piliipa kene, Sekaraya yu-ni yambuma nimba sipa nimba mele:
67 Zacarias, o pai de João, cheio do Espírito Santo, profetizou, dizendo:
68 “Auliele, Isrel-yambumanga Pulu Yili,
68 “Bendito seja o Senhor, Deus de Israel, porque visitou e redimiu o seu povo,
69 Pulu Yili-ni yunga kendemande ⸤yi nuim king⸥ Depit-ni
69 e nos suscitou plena e poderosa salvação na casa de Davi, seu servo,
70 (Yu-ni “Ninjai!” nimba ung nimba sirimuma
70 como havia prometido, desde a antiguidade, por boca dos seus santos profetas,
71 “Yu-ni oliu tepa liipa
71 para nos libertar dos nossos inimigos e das mãos de todos os que nos odeiam;
72 — ausente —
72 para usar de misericórdia com os nossos pais e lembrar-se da sua santa aliança
73 — ausente —
73 e do juramento que fez a nosso pai Abraão,
74 — ausente —
74 de conceder-nos que, livres das mãos de inimigos, o adorássemos sem temor,
75 — ausente —
75 em santidade e justiça diante dele, todos os nossos dias.
76 “Nanga kang ⸤Jon⸥,
76 E você, menino, será chamado profeta do Altíssimo, porque precederá o Senhor, preparando-lhe os caminhos,
77 ‘Auliele yunga kupulanumele akisinjambu.’ nikunu kene
77 para dar ao seu povo conhecimento da salvação, por meio da remissão dos seus pecados,
78 — ausente —
78 graças à profunda misericórdia de nosso Deus, pela qual nos visitará o sol nascente das alturas,
79 — ausente —
79 para iluminar os que jazem nas trevas e na sombra da morte, e dirigir os nossos pés pelo caminho da paz.”
80 Kang Jon yu ai lepa numanu tondulu pupa kapula mulurum. Yu penga Isrel-yambumanga kumbi-kerina kongun tepa molumbandu ui kolea-wakana pupa mulurum.
80 O menino crescia e se fortalecia em espírito. E viveu nos desertos até o dia em que havia de manifestar-se a Israel.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 1, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.