Mateus 5
Mangga Buang New Testament (MMO_WBT) vs NVT
1 Yesu yi de hil ngeeyaata taamuyin yi om lakala taaku kandu lu ti be la nando de yite maanggêêm-aso lala vu yi,
1 Certo dia, quando Jesus viu que as multidões se ajuntavam, subiu a encosta do monte e ali sentou-se. Seus discípulos se reuniram ao redor,
2 tombe Yesu wiing tanasin vu sil.
2 e ele começou a ensiná-los.
3 + o 5:3 Ais 57:15*Nêêl nambe, “Hil sen dalak ni nambe sil-ame hil anind vasa le, ond sil akand vasa in sil lalohvu nambe daatu Anutu-te hil.
3 “Felizes os pobres de espírito, pois o reino dos céus lhes pertence.
4 + o 5:4 Ais 61:2-3; Taato 7:17*“Hil sen londpayo nimeen-ato, ond kand vasa in Anutu le biing-ambe londpayo nivasa jak.
4 Felizes os que choram, pois serão consolados.
5 + o 5:5 Saam 37:11*“Hil sen yoo daanggôôl sil haalend ond sil akand vasa in sil e daatu ngaanggis dangga.
5 Felizes os humildes, pois herdarão a terra.
6 + o 5:6 Ais 55:1-2*“Hil sen dawiingin lôôt nambe yoo lambiing va nivasa mu naambe sen hil dayimb ahend in vanôôn-ato, ond sil akand vasa in Anutu le biing-ambe sil daatu sil anind vasa jak.
6 Felizes os que têm fome e sede de justiça, pois serão saciados.
7 + o 5:7 Jem 2:13*“Hil sen kand pasiv in hil vaaluu-to, ond sil akand vasa in Anutu le ka pasiv in sil dukanaah.
7 Felizes os misericordiosos, pois serão tratados com misericórdia.
8 + o 5:8 Saam 24:3-4; 51:10; 73:11; Jon 3:2-3*“Hil sen londpayo la vu Anutu timuu-to, ond kand vasa in le lanji Anutu.
8 Felizes os que têm coração puro, pois verão a Deus.
9 + o 5:9 Hiblu 12:14; Jem 3:18*“Hil sen davu mamaal vu omaahonôôn in nambe ngaamong jip-ato ond sil akand vasa in Anutu le naanêêl naambe yite noondin sil.
9 Felizes os que promovem a paz, pois serão chamados filhos de Deus.
10 + o 5:10 1Pi 3:14*“Hil sen daaku nimeen in davu sapa Anutu-te tanasin-ato, ond kand vasa in sil latu Anutu-te hil.
10 Felizes os perseguidos por causa da justiça, pois o reino dos céus lhes pertence.
11 + o 5:11 1Pi 4:14; Jem 1:2*“Tonde hil lanji naambe ham navu taamuyin sa, tombe daanêêl vakasin navu dees jak ham, de lambiing nindanjeen vu ham osin sil tatuhin vakasin anipaya vaha vaha jak ham, ond ham akam vasa,
11 “Felizes são vocês quando, por minha causa, sofrerem zombaria e perseguição, e quando outros, mentindo, disserem todo tipo de maldade a seu respeito.
12 + o 5:12 2Kro 36:16; Sin 7:52; Hiblu 11:32-38; Jem 5:10*de ham alompayo nivasa be ham naapêêlis, in ham e gako nyevahaan nivasa bopaata vu baandoni. Hil oo dawiing nindanjeen vu hil sen danêêl Anutu-te vakasin langaah-ato nambêênja bôôy.”
12 Alegrem-se e exultem, porque uma grande recompensa os espera no céu. E lembrem-se de que os antigos profetas foram perseguidos da mesma forma.”
13 “Ham alohvu gaas in nambe ham andôôvu hil voon, lemu naambe gaas anikuuh ak ond yale aambiing vaati vu be naatu nanyêên jesin naah? Malis. Nipaya lak lung-ato, om yiiy gaate na be hil baake tatêêl.
13 “Vocês são o sal da terra. Mas, se o sal perder o sabor, para que servirá? É possível torná-lo salgado outra vez? Será jogado fora e pisado pelos que passam, pois já não serve para nada.
14 + o 5:14 Jon 8:12; 9:5; Pil 2:15*De ham alohvu hil voon-ate kin tumin, in bayêên bop ti nambe nanjip ak kandu lu, ond me-lohvu nambe nanjip vunin e.
14 “Vocês são a luz do mundo. É impossível esconder uma cidade construída no alto de um monte.
15 + o 5:15 Mak 4:21; Luk 8:16; 11:33*Tonde hil davu taalungg hôôk lam, ond me-datung hôôk dêêngg alo le, nganjo datung nando lak pêêt in nambe naatum ak hil pin sen dando bayêên alôô-to.
15 Não faz sentido acender uma lâmpada e depois colocá-la sob um cesto. Pelo contrário, ela é colocada num pedestal, de onde ilumina todos que estão na casa.
16 + o 5:16 Ep 5:8-9; 1Pi 2:12*Om hamate kin tumin naatum ak hil pin naambêênja in nambe sil lanji va nivasa sen ham nawiing-anjaato be sil gako hamate Mom sen nando baandonii-to haale jak.”
16 Da mesma forma, suas boas obras devem brilhar, para que todos as vejam e louvem seu Pai, que está no céu.”
17 + o 5:17 Mat 3:15; Lom 3:31; 10:4*“Hamambe mak sa laam in nambe kawiiy Mose-te tanasin osin Anutu-te vakasin sen hil lanêêl langaah bôôy-ato na mava? Malis, same alaam in nambe kawiiy na le, nganjo sa laam in nambe saambiing-ambe nôôn jak.
17 “Não pensem que eu vim abolir a lei de Moisés ou os escritos dos profetas; vim cumpri-los.
18 + o 5:18 Luk 16:17; 21:33*Sa naanêêl keen vu ham naambe Anutu me-le kawiiy vakasin sen neep hôôk melaalôô-juuto boow daka me nyengale daka be na menama le, nganjo yoo le nanjip naambêênjo lôôt-ambe na balup busin sen yendak osin ngaanggis na menamaa-to, de vakasin pin nôôn jak e mem.
18 Eu lhes digo a verdade: enquanto o céu e a terra existirem, nem a menor letra ou o menor traço da lei desaparecerá até que todas as coisas se cumpram.
19 + o 5:19 Jem 2:10*Om omaaho ti nambe kalêêh tanasin-anju boow daka, be taahu hil hôôk yite kalêêsin-anju be lambiing gaving, ond omaahôô-ju haale le naatu nipasiv lôôt vu hil sen Anutu nanggin sil-ato. De omaaho ti nambe samu tanasin nivasa be taahu hil hôôk in nambe sil lambiing gaving, ond omaahôô-ju haale le naatu bop vu hil sen Anutu nanggin sil-ato.
19 Portanto, quem desobedecer até ao menor mandamento, e ensinar outros a fazer o mesmo, será considerado o menor no reino dos céus. Mas aquele que obedecer à lei de Deus e ensiná-la será considerado grande no reino dos céus.
20 Ke, sa naanêêl vu ham naambe ham-ame samu Anutu-te tanasin nivasa savok hil tanasin dangga osin hil Palisai-so le, ond ham-ame le andukana gaving Anutu-te hil e.”
20 “Eu os advirto: a menos que sua justiça supere muito a justiça dos mestres da lei e dos fariseus, vocês jamais entrarão no reino dos céus.”
21 + o 5:21 Eks 20:13; 21:12; Diu 5:17; Lev 24:17*“Ham hango himbop bôôy-ate tanasin neep nambe, ‘Game ganyiis omaahonôôn jimb e. Naambe ti nyiis omaaho ango jimb ond lohvu biing vakasin-ambe lambu nyevahaan vu.’
21 “Vocês ouviram o que foi dito a seus antepassados: ‘Não mate. Se cometer homicídio, estará sujeito a julgamento’.
22 + o 5:22 1; Jon 3:15*Lemu sa naanêêl vu ham naambe omaaho ti ahekalin vu hali ond lohvu biing vakasin-ambe lambu nyevahaan vu. De naambe omaaho ti naanêêl vu hali naambe, ‘Galumkook ma,’ ond lohvu biing vakasin vu yêêv bop-aso be lambu nyevahaan vu. Tonde ti naanêêl naambe, ‘Hong baayamb ambu, gahimb lung la,’ ond lohvu jêê-na kin vu taaku nipaya be gako nyevahaan.
22 Eu, porém, lhes digo que basta irar-se contra alguém para estar sujeito a julgamento. Quem xingar alguém de estúpido, corre o risco de ser levado ao tribunal. Quem chamar alguém de louco, corre o risco de ir para o inferno de fogo.
23 + o 5:23 Mak 11:25*Om naambe onggako gate salivangin-ambe gana baale alata in naambe onggatung, lemu gakam bu naambe halim-ate vakasin ti neep vu hong,
23 “Portanto, se você estiver apresentando uma oferta no altar do templo e se lembrar de que alguém tem algo contra você,
24 ond onggavuuh gate va mando hôôk alata dangga de ganaah-ambe muuh halim samu vakasin jung na, le mem ganom gatung salivangin vu Anutu.
24 deixe sua oferta ali no altar. Vá, reconcilie-se com a pessoa e então volte e apresente sua oferta.
25 + o 5:25 Mat 6:14-15; 18:34-35*“Omaaho ti naambe gako hong na in gambiing vakasin, ond muuh samu vakasin pavis vu mopaatôôv. Le naambe nama ond le bu hong dukana yêêv sen nangoyin vakasin-ato nama, be yêêv-anju bu hong dukana ahevaavu-so namand, tombe ahevaavu-so gatung hong dukana kalaambus.
25 “Quando você e seu adversário estiverem a caminho do tribunal, acertem logo suas diferenças. Do contrário, pode ser que o acusador o entregue ao juiz, e o juiz, a um oficial, e você seja lançado na prisão.
26 Sa naanêêl keen vu hong naambe game le ganom pavis e, de omandôô-ju be gambu dôôk omaahôô-jute nyevahaan lôôt-ambe jung na le mem.”
26 Eu lhe digo a verdade: você não será solto enquanto não tiver pago até o último centavo.”
27 + o 5:27 Eks 20:14; Diu 5:18*“Ham hango tanasin neep nambe, ‘Game gambiing baayamb e,’
27 “Vocês ouviram o que foi dito: ‘Não cometa adultério’.
28 + o 5:28 2Pi 2:14*lemu sa naanêêl vu ham naambe omaaho ti yi vêêh ti be lopayo yiis yi, ond wiing baayamb vu vêêh-anju hôôk lopayo lung la.
28 Eu, porém, lhes digo que quem olhar para uma mulher com cobiça já cometeu adultério com ela em seu coração.
29 + o 5:29-30 Mat 18:8-9; Mak 9:43-47; Kol 3:5*Naambe gamem vasa taato va nipaya vu hong-ambe gandupake, ond opasuuh-ambe onggaate na vêêl, mem ganim naavi vuuti la mema om nivasa in sil-ame gaate ganim naavi doos dokana taaku nipaya le.
29 Se o olho direito o leva a pecar, arranque-o e jogue-o fora. É melhor perder uma parte do corpo que ser todo ele lançado no inferno.
30 De naambe onamam vaalu vasa nôôh va nipaya ond okatôôv-ambe onggaate na vêêl, mem ganim naavi vuuti la mema om nivasa in ganim naavi doos-ame dukana taaku nipaya le.”
30 E, se a mão direita o leva a pecar, corte-a e jogue-a fora. É melhor perder uma parte do corpo que ser todo ele lançado no inferno.”
31 + o 5:31 Diu 24:1-4; Mat 19:7; Mak 10:4*“Tonde tanasin ango neep nambe, ‘Omaaho ti gavuuh vane ond kaavu kaapiya sen havuuh vanêê-to be bu vu yi.’
31 “Também foi dito: ‘Quem se divorciar da esposa deverá conceder-lhe um certificado de divórcio’.
32 + o 5:32 1Ko 7:10-11*Nganjo sa naanêêl vu ham naambe omaaho ti gavuuh vane na de vane me-nawiing baayamb e, ond omaahôô-ju yoo wiing-ambe vane wiing baayamb, in dangga nambe yoo havuuh-ato. De omaaho ti nambe gako vêêh sen laya havuuh-anjuuto ond omaahôô-ju wiing baayamb having.”
32 Eu, porém, lhes digo que quem se divorcia da esposa, exceto por imoralidade, a faz cometer adultério. E quem se casa com uma mulher divorciada também comete adultério.”
33 + o 5:33 Eks 20:7; Lev 19:12; Nam 30:2; Diu 23:21*“Tonde yik ham hangoyin himbop bôôy-ate tanasin ti neep nambe, ‘Onaanêêl vakasin ti be onaanêêl naambe keen baandoni gaving, ond game tatuhin e. Nganjo vakasin sen ganêêl lak Anutu me, ond gambiing nôôn jak.’
33 “Vocês também ouviram o que foi dito a seus antepassados: ‘Não quebre seus juramentos; cumpra os juramentos que fizer ao Senhor’.
34 + o 5:34-35 Jem 5:12; Mat 23:22; Ais 66:1; Sin 7:49*Nganjo sa naanêêl vu ham naambe ham-ame naanêêl naambe keen baandoni le, malis lôôt. Ham-ame naanêêl baandoni haale in kaandu hamate vakasin e, in baandonii-ju ond Anutu nando.
34 Eu, porém, lhes digo que não façam juramento algum. Não digam: ‘Juro pelo céu’, pois o céu é o trono de Deus.
35 + o 5:35 Saam 48:2*De ham-ame naanêêl ngaanggis haale in kaandu hamate vakasin e, in ngaanggis ond Anutu nalaah vaha nalakaale. De ham-ame naanêêl Yelusalem haale in kaandu hamate vakasin e, in omaaho lulemak bop-ate taakuu-ju.
35 Também não digam: ‘Juro pela terra’, pois a terra é onde ele descansa os pés. E não digam: ‘Juro por Jerusalém’, pois Jerusalém é a cidade do grande Rei.
36 De game naanêêl lak galum in kaandu gate vakasin e, in game galohvu nambe gambiing galumvalus ti naatu nivalôôy me naatu nivaliis e.
36 Nem sequer digam: ‘Juro pela minha cabeça’, pois vocês não podem tornar branco ou preto um fio de cabelo sequer.
37 + o 5:37 Jem 5:12*Nganjo ham anjiinggis naambe ‘Êê-e,’ me ham naanêêl naambe ‘Malis,’ be lung. Naambe ham oo naanêêl vakasin daka savok na ond hamate vakasin-anja laam vu Omaaho Nipaya.”
37 Quando disserem ‘sim’, seja de fato sim. Quando disserem ‘não’, seja de fato não. Qualquer coisa além disso vem do maligno.”
38 + o 5:38 Eks 21:24; Lev 24:20; Diu 19:21*“Ham hango tanasin neep nambe, ‘Omaaho ango kaatuuh gamem-ambe gamem kanu dôôk, ond okaatuuh yinêên-ambe mekanu dôôk dukanaah. De naambe kaatuuh onavum-ambe kalêêh ond okaatuuh navu be kalêêh dukanaah.’
38 “Vocês ouviram o que foi dito: ‘Olho por olho, dente por dente’.
39 + o 5:39 Lev 19:18; Jon 18:22-23*Nganjo sa naanêêl vu ham naambe omaahonôôn lambiing nipaya vu ham ond ham-ame ambiing nipaya dukanaah e. Om omaaho ti patap onggaambôôk vaalu vasa, ond ganggilin vaalu kêênj in patap gaving.
39 Eu, porém, lhes digo que não se oponham ao perverso. Se alguém lhe der um tapa na face direita, ofereça também a outra.
40 + o 5:40 1Ko 6:7*De omaaho ti gako hong na in gambiing vakasin in nambe ombaanggo yi jak gate lolop, ond gambu vu tonde gambu tôômb vu gaving.
40 Se você for processado no tribunal e lhe tomarem a roupa do corpo, deixe que levem também a capa.
41 De naambe omaaho ti osin haale naanêêl vu hong naambe onggako yite kupak-ambe gana mop boow ti gaving yi, ond yik onggako be mana, tonde goo balu-gana boow ango gaving yi.
41 Se alguém o forçar a caminhar uma milha com ele, caminhe duas.
42 De naambe omaaho ti kataangg hong in vati ond yik gambu vu, de omaaho ti wiingin nambe gako gate vati be na vêêl e mem gako nom, ond yik game gambu teenin in yi le.”
42 Dê a quem pedir e não volte as costas a quem quiser tomar emprestado de você.”
43 + o 5:43 Lev 19:18*“Ham hangoyin tanasin neep nambe, ‘Gahem gaving gate hil, de ganimbaya hil sen dawiing hong payaa-to.’
43 “Vocês ouviram o que foi dito: ‘Ame o seu próximo’ e odeie o seu inimigo.
44 + o 5:44 Eks 23:4-5; Luk 23:34; Sin 7:60; Lom 12:14,20; 1Ko 4:12*Nganjo sale naanêêl vu ham naambe ham ahem gaving hil sen dawiing ham payaa-to, osin ham anohak na vu Anutu in bu yite samu samu vu hil sen dawiing nindanjeen vu ham-ato,
44 Eu, porém, lhes digo: amem os seus inimigos e orem por quem os persegue.
45 + o 5:45 Ep 5:1*in taato naambe hamate Mom sen nando baandonii-to noondin ham, in yik Anutu nawiing yite taaku natum ak vu hil anipaya osin hil anivasa, tonde nawiing yite luk nato vu hil anivalok osin hil anipaya.
45 Desse modo, vocês agirão como verdadeiros filhos de seu Pai, que está no céu. Pois ele dá a luz do sol tanto a maus como a bons e faz chover tanto sobre justos como injustos.
46 Naambe ham ahem oo gaving hil sen ahend naving ham-ato mu, de ham ahem-ame naving hil vaalu le, ond yik hil anipaya pin ond sil oo ahend naving silate hil va timu nambêênja, le hamambe Anutu le bu nivasa nyevahaan vu ham a? Malis lôôt.
46 Se amarem apenas aqueles que os amam, que recompensa receberão? Até os cobradores de impostos fazem o mesmo.
47 De naambe ham oo bakaas vu halim-aso mu, ond yik hil vaalu sen sil doosin Anutuu-to ond sil oo mondakaas having halindin va timu nambêênja, om ham awiing vaati be savok sil? Malis,
47 Se cumprimentarem apenas seus amigos, que estarão fazendo de mais? Até os gentios fazem isso.
48 + o 5:48 Lev 19:2; Diu 18:13*om ham oo mando nivalok lôôt naambe sen hamate Mom nando baandoni be yoo nando nivalok lôôt-ato.”
48 Portanto, sejam perfeitos, como perfeito é seu Pai celestial.”
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 5, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.