Mateus 26
Tar le Lubba ke tar Kabba (KSP) vs VC
1 Toke Jeju pa tarje neenn le tɔyn nunga a, n̂-pa nare nje-njaje goe te na:
1 — ausente —
2 «E-gereje tɔyn to kusu-Pake nayn ndɔ joo baa ngaa. Da kila Ngonn le dew ji dewje te kare n̂-tɔle dɔ kake-dese te.»
2 Ye know that after two days the passover takes place, and the Son of man is delivered up to be crucified.
3 Yeenn ngaa, tɔku nje-poloje Lubba ke tɔkuje le Jiipije mbɔnje naa me ndoko te le mbay le tɔku nje-poloje Lubba ke ria na Kayipi,
3 Then the chief priests and the elders of the people were gathered together to the palace of the high priest who was called Caiaphas,
4 ngaa dunnje ndude ta kuwa Jeju ke gusu ta tɔle.
4 and took counsel together in order that they might seize Jesus by subtlety and kill him;
5 A n̂-paje na: «Areje juwae ke ndɔ kusu-Pake ang, mba a kuju bula horo dewje te.»
5 but they said, Not in the feast, that there be not a tumult among the people.
6 Jeju ee Betani key le Simɔ ke lew to nje-banji,
6 — ausente —
7 a mare dene ddee ngɔsi saa. Nuwa ku ke n̂-dda ke er ke ria na Alebatere jia te. Yambo ke gate ngeng nya ddusu mee. Kare ke Jeju nayn ta ne-kusa te bbay a, dene le ungu yambo le dɔe te.
7 a woman, having an alabaster flask of very precious ointment, came to him and poured it out upon his head as he lay at table.
8 Toke nje-njaje-go Jeju te ooje neenn le a, neelde ang ngaa n̂-paje na: «N̂-tuju yambo neenn be mba ddi wa?
8 But the disciples seeing it became indignant, saying, To what end {was} this waste?
9 Maji ta labbe yambo neenn ke gate ke ngeng a kayn nare nje-ndooje ang wa?»
9 for this might have been sold for much and been given to the poor.
10 Jeju gɔn tar ke daw n̂-pa le gere ngaa pa na: «Mba ddi bba aw jɔkuje dene neenn wa? Ne ke maji a n̂-dda sem.
10 But Jesus knowing {it} said to them, Why do ye trouble the woman? for she has wrought a good work toward me.
11 Nje-ndooje aw nayn ke se ke ndɔ tɔyn. A ema, ma nayn ke se ke ndɔ tɔyn ang.
11 For ye have the poor always with you, but me ye have not always.
12 Nungu yambo le rɔm te ta mɔsem ngina ne ndɔ ke da kilam me buwa-yo te.
12 For in pouring out this ointment on my body, she has done it for my burying.
13 Tɔkɔrɔ, m-pa marese, lo tɔyn ke dɔ nange te ke da kila mber Tar ke majineenn te, da pa tar ne ke dene neenn dda ngaa da kole mede dɔe te.
13 Verily I say to you, Wheresoever these glad tidings may be preached in the whole world, that also which this {woman} has done shall be spoken of for a memorial of her.
14 Goe te a, kara le nje-njaje-go Jeju te ke dɔku gire joo ke daw n̂-bbare na Judase Isikariyote aw inga tɔku nje-poloje Lubba,
14 — ausente —
15 ngaa pa arede na: «Toke mila Jeju jise te a, ddi a, a karemje wa?» Tɔku nje-poloje Lubba areje kande nare dɔmota.
15 and said, What are ye willing to give me, and *I* will deliver him up to you? And they appointed to him thirty pieces of silver.
16 Unn kutue kare teenn, Judase aw sange ddew ta kila Jeju jide te.
16 And from that time he sought a good opportunity that he might deliver him up.
17 Dɔngɔr ndɔ kusu-mapa ke n̂-dda ke wum ang le a, nje-njaje-go Jeju te ddeeje dujeje na: «E-ndiki kare n̂-mɔse ne-kusa mba kusu-Pake le jari lo te ke dda wa?»
17 — ausente —
18 Jeju ilade te na: «Awje tɔku bbe te rɔ mare dew te ke be. E-paje areje na: ‹Nje-ne-tɔju pa na: Kare lem ddee ngɔsi ngaa. Key lei a ema ke nje-njaje-gom te ja dda kusu-Pake ke te.› »
18 And he said, Go into the city unto such a one, and say to him, The Teacher says, My time is near, I will keep the passover in thy house with my disciples.
19 Nje-njaje-go Jeju te ddaje ne ke nunn ndu narede kare n̂-ddaje ngaa n̂-mɔseje neje mba kusu-Pake le.
19 And the disciples did as Jesus had directed them, and they prepared the passover.
20 Lo-kul a, nisi ta ne-kusa te ke nje-njaje goe te ke dɔku gire joo le.
20 And when the evening was come he lay down at table with the twelve.
21 Kare te ke daw dusaje ne a, n̂-pa na: «Tɔkɔrɔ m-pa marese, dew kara horose te a kilam ji dewje te.»
21 And as they were eating he said, Verily I say to you, that one of you shall deliver me up.
22 Rɔ nje-njaje-go Jeju te le neelde ang nyɔm ngaa dede kara kara n̂-dujeje na: «Ebbe-dewje to ema wa?»
22 And being exceedingly grieved they began to say to him, each of them, Is it *I*, Lord?
23 Nilade te na: «Dew ke ula jia naa te sem me sambe te neenn, ne a na kilam ji dewje te.
23 But he answering said, He that dips his hand with me in the dish, *he* it is who shall deliver me up.
24 Ngonn le dew a koy ddew kara baa ke tar ke makuturu le Lubba pa dɔe te. A kem to ndoo a to le dew ke a kilae ji dewje te le. Duje ang kara maji nya uta.»
24 The Son of man goes indeed, according as it is written concerning him, but woe to that man by whom the Son of man is delivered up; it were good for that man if he had not been born.
25 Judase ke a ta kilae ji dewje te le duje na: «Nje-ne-tɔju, to ema wa?» Jeju ilae te na: «Ei njaa e-pa mban.»
25 And Judas, who delivered him up, answering said, Is it *I*, Rabbi? He says to him, *Thou* hast said.
26 Kare te ke daw dusaje ne a, Jeju unn mapa ngaa, are wooyo Lubba a, tete ngaa are nje-njaje goe te a pa na: «E-taaje usaje. Yeenn to da-rɔm ann.
26 — ausente —
27 Goe te a, nunn mare engo maann binye ngaa nare wooyo Lubba a, n̂-pa na: «Sese tɔyn njaa ayje,
27 And having taken {the} cup and given thanks, he gave {it} to them, saying, Drink ye all of it.
28 yeenn to mesem ann. To mese ke Lubba ɔsu ne dɔnɔ ke dewje ke banya are ula mba kare tar majang lede ɔru ne dɔde te.
28 For this is my blood, that of the {new} covenant, that shed for many for remission of sins.
29 M-pa marese, ma kay maann binye neenn ang ngaa ndereng ndɔ ke ma kay ne maann binye ke siki ke se me Bbe-kɔn te le Bɔmje.»
29 But I say to you, that I will not at all drink henceforth of this fruit of the vine, until that day when I drink it new with you in the kingdom of my Father.
30 Goe te a, dɔsuje pa wal Lubba, ngaa n̂-teeje dawje ke dɔ ddingiri Olibeje te.
30 Depois do canto dos Salmos, dirigiram-se eles para o monte das Oliveiras.
31 Yeenn a, Jeju pa arede na: «Til te neenn, ne a kingam kare e-tusumje tɔyn inyamje, mba n̂-dda me Maketurute le Lubba na:
31 Disse-lhes então Jesus: Esta noite serei para todos vós uma ocasião de queda; porque está escrito: Ferirei o pastor, e as ovelhas do rebanho serão dispersadas {Zc 13,7}.
32 «A go kin te ke ma kin horo dewje te ke oy a, ma kaw nginase Galile.»
32 Mas, depois da minha Ressurreição, eu vos precederei na Galiléia.
33 Piyar pa are na: «Le dewje tɔyn tusije inyaije kara, ema ma kinyai ndɔ kara ang.»
33 Pedro interveio: Mesmo que sejas para todos uma ocasião de queda, para mim jamais o serás.
34 Jeju ilae te na: «Tɔkɔrɔ, m-pa mari, til te neenn njaa, kete bba kare kuran nɔ a, a mbetem ta pa na e-gerem ang gɔl mota.»
34 Disse-lhe Jesus: Em verdade te digo: nesta noite mesma, antes que o galo cante, três vezes me negarás.
35 Piyar pa are na: «Le ase kare moy sei kara, ma mbiti ta pa na m-geri ang ndɔ kara ang.» Ngaa kese nje-njaje goe te tɔyn paje toke baann tɔ.
35 Respondeu-lhe Pedro: Mesmo que seja necessário morrer contigo, jamais te negarei! E todos os outros discípulos diziam-lhe o mesmo.
36 Goe te a, Jeju aw ke nje-njaje goe te le lo te ke daw n̂-bbar na Jetesemane ngaa n̂-pa narede na: «Isije lo te neenn a ema, ma kaw duju Lubba lo te ke yonn.
36 Retirou-se Jesus com eles para um lugar chamado Getsêmani e disse-lhes: Assentai-vos aqui, enquanto eu vou ali orar.
37 N̂-jin Piyar de ke ngann le Jebede ke joo naw ke de. Rɔe unn kutu neele ang ngaa bbeel uta dɔe tɔ.
37 E, tomando consigo Pedro e os dois filhos de Zebedeu, começou a entristecer-se e a angustiar-se.
38 Ngaa, n̂-pa narede na: « Rɔm neelem ang nja nyɔm. E-naynje neenn, ta je ke se, jareje bbi ɔru kemje ang.»
38 Disse-lhes, então: Minha alma está triste até a morte. Ficai aqui e vigiai comigo.
39 Goe te a, n̂-ngese ke kete ten be ngaa, n̂-tee noso ke ta mee, n̂-debbe keme nange ngaa n̂-duju Lubba n̂-pa na: «Bɔy, bbo ddew to a, uta engo kem-to-ndoo neenn ke ddang. A e-dda toke mei ndiki bbo toke mem ndiki ang.»
39 Adiantou-se um pouco e, prostrando-se com a face por terra, assim rezou: Meu Pai, se é possível, afasta de mim este cálice! Todavia não se faça o que eu quero, mas sim o que tu queres.
40 N̂-tel n̂-ddee rɔ nje-njaje goe te ke mota le a, ningade tɔyn dɔ bbi te. Yeenn ngaa n̂-pa nare Piyar na: «A kaseje ta kare bbi ɔru kemse ang sem mba kare kara ang wa?»
40 Foi ter então com os discípulos e os encontrou dormindo. E disse a Pedro: Então não pudestes vigiar uma hora comigo...
41 Areje bbi ɔru kemse ang bbo e-dujuje Lubba na a kosoje me ne-na te. Dew ndiki ta dda ne ke maji njaa a, da-rɔ inga ddew ta dda ne le ang.»
41 Vigiai e orai para que não entreis em tentação. O espírito está pronto, mas a carne é fraca.
42 Jeju tel aw ddew ew bbay ngaa duju Lubba na: «Bɔy, bbo engo neenn le to ta kare may njaa, mba ddew ke a kɔru ne ke ddang goto a, maji kare e-dda ne ke mei ndiki.»
42 Afastou-se pela segunda vez e orou, dizendo: Meu Pai, se não é possível que este cálice passe sem que eu o beba, faça-se a tua vontade!
43 N̂-tel n̂-ddee a ningade dɔ bbi te bbay mba bbi uta dɔde.
43 Voltou ainda e os encontrou novamente dormindo, porque seus olhos estavam pesados.
44 Ninyade a naw n̂-duju Lubba ke gɔl mota laa bbay. Neenn le njaa n̂-tel n̂-duju Lubba le bbay.
44 Deixou-os e foi orar pela terceira vez, dizendo as mesmas palavras.
45 Ngaa n̂-tel n̂-ddee rɔ nje-njaje goe te a n̂-pa na: «Aw e-tibbije, aw uwaje rɔse bbay wa? Bbasine, kare ase ngaa, da kila Ngonn le dew ji nje-ne-ddaje te ke maji ang.
45 Voltou então para os seus discípulos e disse-lhes: Dormi agora e repousai! Chegou a hora: o Filho do Homem vai ser entregue nas mãos dos pecadores...
46 Yeenn a, inje are jawje. Dew ke ilam ji dewje te le ddee ngɔsi ngaa.
46 Levantai-vos, vamos! Aquele que me trai está perto daqui.
47 Toke Jeju nayn aw pa tar bbay a, kara le nje-njaje goe te ke dɔku gire joo ke ria na Judase le ddee ke dewje ke banya. Duwaje tɔku kiyaje ke kakeje jide te. Tɔku nje-poloje Lubba, ke tɔkuje le Jiipije a ulajede.
47 Jesus ainda falava, quando veio Judas, um dos Doze, e com ele uma multidão de gente armada de espadas e cacetes, enviada pelos príncipes dos sacerdotes e pelos anciãos do povo.
48 Judase nje-kila Jeju jide le tɔjude toke kete, mare ne ke na dda kare n̂-gere ne Jeju le. N̂-pa na: «Dew ke m-to mbiya a, to ne ann ta uwaeje.»
48 O traidor combinara com eles este sinal: Aquele que eu beijar, é ele. Prendei-o!
49 Njange baa njaa a, Judase le ddee ngɔsi ke Jeju ngaa pa are na: «Lapiya, Nje-ne-tɔju!.» Ngaa n̂-to mbiya.
49 Aproximou-se imediatamente de Jesus e disse: Salve, Mestre. E beijou-o.
50 Jeju ilae te na: «Naam, e-dda ne ke e-ddee ta dda le.» Yeenn ngaa dewje le ddeeje ngɔsi ke Jeju le ngaa ilaeje uwaeje.
50 Disse-lhe Jesus: É, então, para isso que vens aqui? Em seguida, adiantaram-se eles e lançaram mão em Jesus para prendê-lo.
51 Mare nje-nja go Jeju te kara ɔru tɔku kiya laa ngaa tuka ne mbi mare nje-kula le tɔku-nje-polo Lubba ti.
51 Mas um dos companheiros de Jesus desembainhou a espada e feriu um servo do sumo sacerdote, decepando-lhe a orelha.
52 Yeenn ngaa Jeju pa are nje-nja goe te le na: «E-tel ke tɔku kiya lei ture te, mba dew ke tɔl dew ke tɔku kiya a, da tɔle ke tɔku kiya tɔ.
52 Jesus, no entanto, lhe disse: Embainha tua espada, porque todos aqueles que usarem da espada, pela espada morrerão.
53 E-gere ang wa? Mase ta duju Bɔy kare ula ke anjije ke toje to nje-ddɔje banya banya arem.
53 Crês tu que não posso invocar meu Pai e ele não me enviaria imediatamente mais de doze legiões de anjos?
54 A bbo m-dda toke baann a, tarje ke Maketurule Lubba pa le a ddeeje to ne ke tɔkɔrɔ toke baann wa? Maketuru le pa na maji kare neenn le to toke baann.»
54 Mas como se cumpririam então as Escrituras, segundo as quais é preciso que seja assim?
55 Goe te a, Jeju pa are dewje ke banya le na: «E-ddeeje ke tɔku kiyaje, ke kakeje bba ta kuwam ne toke ne ke m-to nje-bboko. Ke ndɔ tɔyn misi me key-polo-Lubba te maw m-tɔju ne, a uwamje ang.
55 Depois, voltando-se para a turba, falou: Saístes armados de espadas e porretes para prender-me, como se eu fosse um malfeitor. Entretanto, todos os dias estava eu sentado entre vós ensinando no templo e não me prendestes.
56 A nejeenn tɔyn teeje kare tar ke nje-kilaje mber-tar le Lubba paje me Maketurute le ddeeje ne to ne ke tɔkɔrɔ.» Yeenn ngaa nje-njaje-go Jeju te le tɔyn njaa aynje inyaeje.
56 Mas tudo isto aconteceu porque era necessário que se cumprissem os oráculos dos profetas. Então os discípulos o abandonaram e fugiram.
57 Nje ke uwaje Jeju le awje saa rɔ Kayipi te ke to tɔku nje-polo Lubba. Nje-kɔruje gel ndu ke tɔkuje le Jiipije mbɔnje naa lo teenn.
57 Os que haviam prendido Jesus levaram-no à casa do sumo sacerdote Caifás, onde estavam reunidos os escribas e os anciãos do povo.
58 Piyar ɔru goe, a nja ddew ew saa ndereng tee ne me ndoko te le Kayipi le. Nande me ndoko te le ngaa nisi ke nje-ngemje ta key ta koo se ne le a kɔsu kɔyn toke baann wa?
58 Pedro seguia-o de longe, até o pátio do sumo sacerdote. Entrou e sentou-se junto aos criados para ver como terminaria aquilo.
59 Tɔku nje-poloje Lubba ke nje-gangeje sariya le Jiipije le tɔyn aw sangeje mare tar ngem ta kunda dɔ Jeju te bba ta gange ne sariya yo dɔe te.
59 Enquanto isso, os príncipes dos sacerdotes e todo o conselho procuravam um falso testemunho contra Jesus, a fim de o levarem à morte.
60 Nje-tar-najije ke toje to nje-ngemje nya nya ddeeje ulaje tar tae te. A dingaje ne ke ta kunda ne tar dɔe te le ang. Dɔ bɔnye a mare dewje joo ddeeje paje na:
60 Mas não o conseguiram, embora se apresentassem muitas falsas testemunhas.
61 «Dew neenn pa na: ‹Mase ta tɔ key-polo-Lubba ta tel dda ture te me ndɔ mota te.› »
61 Por fim, apresentaram-se duas testemunhas, que disseram: Este homem disse: Posso destruir o templo de Deus e reedificá-lo em três dias.
62 Tɔku nje-polo Lubba le in taar ngaa duje na: «Tar ke a kila te goto wa? Tar ddi a, a pa dɔ tar te ke dewje aw paje dɔi te neenn wa?
62 Levantou-se o sumo sacerdote e lhe perguntou: Nada tens a responder ao que essa gente depõe contra ti?
63 A Jeju pa tar ang. Yeenn ngaa tɔku nje-polo Lubba pa are na: « M-duji ke ri Lubba ke nje-kisi kem baa kare ilaje tar te neenn: ‹E-to Mesi, Ngonn le Lubba wa?› »
63 Jesus, no entanto, permanecia calado. Disse-lhe o sumo sacerdote: Por Deus vivo, conjuro-te que nos digas se és o Cristo, o Filho de Deus?
64 Jeju ilae te na: «Ei njaa e-pa mban. A m-pa marese, bbasine neenn njaa a kooje Ngonn le dew dɔ-ji kɔl Lubba te ke nje-singa-mɔngu. A kooeje kare te ke na kin darâ ta ddee me mum te tɔ.
64 Jesus respondeu: Sim. Além disso, eu vos declaro que vereis doravante o Filho do Homem sentar-se à direita do Todo-poderoso, e voltar sobre as nuvens do céu.
65 Yeenn ngaa tɔku nje-polo Lubba le tir kubbu ke rɔe te ngaa pa na: «N̂-taji Lubba. N-ndiki ta kinga nje-tar-naji bbay ang ngaa. Ooje taji ke n̂-taji Lubba neenn mban.
65 A estas palavras, o sumo sacerdote rasgou suas vestes, exclamando: Que necessidade temos ainda de testemunhas? Acabastes de ouvir a blasfêmia!
66 Tar ddi a ejeje dɔe te wa?» Dilaeje te na: «Nase yo.»
66 Qual o vosso parecer? Eles responderam: Merece a morte!
67 Yeenn ngaa, n̂-tibbije nwere keme te ngaa n̂-bbirije jide n̂-tundaeje ne. Mareje tundaje ka-mbɔre ngaa,
67 Cuspiram-lhe então na face, bateram-lhe com os punhos e deram-lhe tapas,
68 paje na: «Mesi, e-pa are joo, na a undai wa?»
68 dizendo: Adivinha, ó Cristo: quem te bateu?
69 Kare teenn Piyar isi ddaka me ndoko te le. Mare nje-kula ke dene ddee ngɔsi saa ngaa pa na: «Ei kara e-nja ke Jeju dew ke Galile neenn le tɔ.»
69 Enquanto isso, Pedro estava sentado no pátio. Aproximou-se dele uma das servas, dizendo: Também tu estavas com Jesus, o Galileu.
70 A Piyar mayn kem dewje te tɔyn na: «M-gere tar ke e-ndiki ta pa neenn ang.»
70 Mas ele negou publicamente, nestes termos: Não sei o que dizes.
71 Nunn ddew ta kɔtu ngaa n̂-tee ta ndoko te le a, mare nje-kula ke dene dang ooe ngaa pa are nje ke isi lo teenn na: «Dew neenn nja ke Jeju dew ke Najarete le tɔ.»
71 Dirigia-se ele para a porta, a fim de sair, quando outra criada o viu e disse aos que lá estavam: Este homem também estava com Jesus de Nazaré.
72 Piyar unda yo ngaa mayn bbay na: «M-gere dingaw neenn ang.»
72 Pedro, pela segunda vez, negou com juramento: Eu nem conheço tal homem.
73 Ngaji goe te a, nje ke eeje teenn le awje ngɔsi ke Piyar le ngaa paje are na: «E-to kara le dewje neenn njaa. Tar-pa lei njaa tɔju.»
73 Pouco depois, os que ali estavam aproximaram-se de Pedro e disseram: Sim, tu és daqueles; teu modo de falar te dá a conhecer.
74 Yeenn ngaa nunn kutu kunda yo ngaa n̂-tɔn ne guma na: «M-gere dingaw neenn ang. Toke mere ngem a, maji kare Lubba undam.» Kare teenn njaa kuran nɔ.
74 Pedro então começou a fazer imprecações, jurando que nem sequer conhecia tal homem. E, neste momento, cantou o galo.
75 Piyar ole mee dɔ tar te ke Jeju pa are na: «Kete bba kare kunra nɔ a, a mbetem pa na e-gerem ang gɔl mota.» N̂-tee ddaka ngaa n̂-nɔ nya.
75 Pedro recordou-se do que Jesus lhe dissera: Antes que o galo cante, negar-me-ás três vezes. E saindo, chorou amargamente.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 26, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.