Mateus 9

Buka Tumute (KPX) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Abu kateai louge Iesuu boutimo biloai hoilahai au o seleve keve tinu.
1 Jesus entrou num barco, voltou para o lado oeste do lago e chegou à sua cidade .
2 Keve tige ata degomoleau ata mole vavahanite ebavoi loholu. Vavahanite keu kibikibiholisito avae golomo lahai u unahama. Ige Iesuu kebia evievi hilokai vavahanite ke namihai avoe, “Di mo, vahaehoanela. Di a toela bahata ulihage uoholinu.”
2 Então algumas pessoas trouxeram um paralítico deitado numa cama. Jesus viu que eles tinham fé e disse ao paralítico:
3 Kateige Diue menaka loui haivemale degomoleau ke evisi huhulahai avoe, “Ata kou hoto kemo Dilava ivi aiohavonu. Kosealemo Dilava igaena atae vaveve toela ulihagei.”
3 Aí alguns mestres da Lei começaram a pensar: — Este homem está
4 Ige Iesuu huhuihuhuiabe ke hilokai abuho loui avoe, “La osiohoike huhuihuhuie toela kateale huhulahama.
4 Porém Jesus sabia o que eles estavam pensando e disse:
5 Dana hoto onoleale loui. Dana valive malaha ke namihai kosea, ‘Di a toela ulihage uoholinu.’ Emena dana loui kosea, ‘Hovelahai tenela.’ La huhuige hoto oleteu toloholinu.
5 O que é mais fácil dizer ao paralítico: “Os seus pecados estão perdoados” ou “Levante-se e ande”?
6 Isito halege dana vavahanite ke hoesehavoge lana kemo hilokage vaveve toela ulihaveve vuvune keta daemo ua.” Kateai louito vavahanite ke namihai avoe, “Hovelahai a ava egumai mai a oe tenela.”
6 Pois vou mostrar a vocês que eu, o Então disse ao paralítico:
7 Ige malaha keu hovelahai au oe tinu.
7 O homem se levantou e foi para casa.
8 Oe tisege ataeau ke elehai vabulahai Dilava hoesehavolu. Kosealemo au vuvune kateale mai Iesu ominu.
8 Quando o povo viu isso, ficou com medo e louvou a Deus por dar esse poder a seres humanos.
9 Iesuu o ke halei tiale malaha mole takesi malemale elehanu. Iviveike Matiu. Iale keu takesilahamale oe uvue ugulamosege Iesuu avuho loui avoe, “Di ehoma.” Ige au hovelahai Iesu ehomanu.
9 Jesus saiu dali e, no caminho, viu um cobrador de impostos, chamado Mateus, sentado no lugar onde os impostos eram pagos. Jesus lhe disse: Mateus se levantou e foi com ele.
10 Iniale gabie Iesuu avuti ovemo lovi isege haokuvuiabe takesi malemale isi atae toela degomole keau lohoale Iesuluvuta igaetoai esemuiabe kebiahi igaetoai lovi ima.
10 Mais tarde, enquanto Jesus estava jantando na casa de Mateus, muitos cobradores de impostos e outras pessoas de má fama chegaram e sentaram-se à mesa com Jesus e os seus discípulos.
11 Lovi isege Balisia ata degomoleau ke elehai Iesu esemuho loui avoe, “Osiohoike la haivemale keu takesi malemale isi atae toela kebiahi lovi ima.”
11 Alguns fariseus viram isso e perguntaram aos discípulos: — Por que é que o mestre de vocês come com os cobradores de impostos e com outras pessoas de má fama?
12 Katelahai louge Iesuu ke evisi abuho loui avoe, “Medikolou bae negote kebiaho loholivebene. Isito auna vavahanite kebia unaha hoesegeveliho lohoi.
12 Jesus ouviu a pergunta e respondeu:
13 Ke nahate dau lohoale kou atae dua kebia hohaveho lohoholisito vaveve toela vamale kebiahoike di lohonu. Iale talive Dilavau subuta Bukae Hotomo louale ke ihu kaovave. Au loui avoe, ‘Di isiviholiale la ovo hamai mahoi di hoesehavoliho. Isito di isiviale la la haokuvuho uvulahai tedaevei.’”
13 Vão e procurem entender o que quer dizer este trecho das
14 Vani mole Dioniu ata babatisogevemale ke esemuiau lohoale Iesu belahai avoe, “Osialemoike no Balisia atahi vani degomole Dilava hoesehavoho lovi ioholima. Isito a esemuiau no vale ke nahate abu vaholilu.”
14 Então os discípulos de João Batista chegaram perto de Jesus e perguntaram: — Por que é que nós e os
15 Ige Iesuu namigevei avoe, “La huhuige mo molena au mahina melamege haokuvuiabe abuna uvulahai. Emena vahaeholahai. Ba, abuna vahaeholahai. Isito vani mole atae toelae abuna loholiege mo ke hamage haokuvuiabe abuna bae uvulahai lovi i halevai.
15 Jesus respondeu:
16 “Isito di hoto louge evive. Atabeu bae ogoe doga etulei mai ogo mole mamiu dikolahalemo badivulivebene. Kosealemo auna kateige ogoe mami kena bae dikolahai vahai.
16 — Ninguém usa um retalho de pano novo para remendar uma roupa velha; pois o remendo novo encolhe e rasga a roupa velha, aumentando o buraco.
17 Ke nahate atabeu bae uainie doga mai ovoe vate badivuale mamivemo ehosivalivebene. Auna kateige kena savai dikolahai. Ige uainie e kena hosilahai lotihatui. Isito atabena uainie doga mai ovoe vate dogamo ehosivage keu bae dikolahalivebene. Iale ke nahate di vaveveu bae vatae vavevehi igaetoalivebene.”
17 Ninguém põe vinho novo em
18 Iesuu abuho kateale lousege Diue kosive moleu avue lohoale vudivemo kome bokoai vata bisi imihai avoe, “Di mau aike hatinu. Iale loholive a ada mai golovemo mamoge au hovelahai.”
18 Enquanto Jesus estava falando ao povo, um chefe religioso chegou perto dele, ajoelhou-se e disse: — A minha filha morreu agora mesmo! Venha e ponha as mãos sobre ela para que viva de novo.
19 Ige Iesuu ke evisi hovelahai avuti tige esemuveau ehovai avuluvuta tilu.
19 Então Jesus foi com ele, e os seus discípulos também foram.
20 Avuluvuta tisege keate moleu vavahanie toela male keu lohoale Iesu ogola holinu. Vavahanive keu koseanu. Vagana tuelo (12) ke uvumo tahoe toelau uvuvemo lohoma.
20 Certa mulher, que fazia doze anos que estava com uma hemorragia, veio por trás de Jesus e tocou na barra da capa dele.
21 Iale au huhuai avoe, “Dana Iesu ogola holiniege momoleai.” Kemoike au Iesu ogola holinu.
21 Pois ela pensava assim: “Se eu apenas tocar na capa dele, ficarei curada.”
22 Ige Iesuu hoilahai elehai avuho loui avoe, “Di ma, vahaehoanela. A uvu bahata mai daemo mamoike vage vavahani keu aemo uoholinu.” Kateai lousege vavahanive keu uoholige au momoleanu.
22 Jesus virou, viu a mulher e disse: E naquele momento a mulher ficou curada.
23 Iesuu kateaito halei tiale kosive nehe ke oe velemanu. Keve velemai elehage ataeau ninalahai kekolahage ninanau kutikutiai ua.
23 Depois Jesus foi para a casa do chefe religioso. Quando viu os que tocavam música fúnebre e viu a multidão numa confusão geral,
24 Ige Iesuu namigevei avoe, “La bahata halevai teve. Ma keu hatioholinu. Isito lahaike au ke vanu.” Kateai louge abu bituhavoi hehavolu.
24 disse: Então começaram a caçoar dele.
25 Isito ata bahata heie tihatusege Iesuu oe uvue tiale ma ke adala holisi ebagemage ma keu hovelahanu.
25 Logo que a multidão saiu, Jesus entrou no quarto em que a menina estava, pegou-a pela mão, e ela se levantou.
26 Ige vaveveve hoto keu vata ke bahata sonumai tai gabianu.
26 E a notícia a respeito disso se espalhou por toda aquela região.
27 Iesuu o ke halei tisege malaha abuita ni kedute keau Iesu ehovai baita hohavoi avuho loui avoe, “Deividi mo, noheho uvuai no tedaevenela.”
27 Jesus saiu daquele lugar, e no caminho dois cegos começaram a segui-lo, gritando: —
28 Kateige au tiale o mole uvue tisege abu avuemo tilu. Ige Ieus belagevei avoe, “Lana huhuige dana vali la hoesegevei.” Ige abu loui avoe, “Ito, Kosive.”
28 Assim que Jesus entrou em casa, os cegos chegaram perto dele. Então ele perguntou: — Sim, senhor! Nós cremos! — responderam eles.
29 Kateige Iesuu niabela holisi loui avoe, “La evievimo la ni koeabuna dua vai.”
29 Jesus tocou nos olhos deles e disse:
30 Kateai lousege niabeu dua vanu. Ige abu nilahai elehalu. Ige Iesuu neniai abuho loui avoe, “Lainaho ko loui atabe namihalive.”
30 E os olhos deles ficaram curados. Aí Jesus ordenou com severidade:
31 Isito abu halevai tiale Iesuu vale hoto ke louge hoto keu vata ke bahata sonumai gabianu.
31 Porém eles foram embora e espalharam as notícias a respeito de Jesus por toda aquela região.
32 Keau halevai tisege ata degomoleau ata mole uvute mai Iesue loholu. Munanae toelau avuemo biloige keu uvute holiale.
32 Quando eles foram embora, algumas pessoas levaram a Jesus um homem que não podia falar porque estava dominado por um demônio.
33 Ige Iesuu munanae toela ke nunuvage solekavesite malaha keu hotoai hoto lounu. Ige ataeau ke elehai vikolahai loui avoe, “Iselala vata komo nahi subuta vaveve kosealebe elehaholilu.”
33 Logo que o demônio foi expulso, o homem começou a falar. Todos ficaram admirados e afirmavam: — Nunca vimos em Israel uma coisa assim!
34 Ige Balisia ataeau loui avoe, “Ba, munana toelae kosiveike vuvune mai omige vuvune kemoike au munanae toela nunuvema.”
34 Mas os fariseus diziam: — O chefe dos demônios é quem dá a esse homem poder para expulsar demônios.
35 Iesuu halei tiale o baluga isi o ese ke bahatala oanu. Isi keve dubuiabela ataeau Dilava adae vuvunemo uveve hotoe dua ke loui haivema. Isi vavahanitebia moaga hoesegevema.
35 Jesus andava visitando todas as cidades e povoados. Ele ensinava nas sinagogas , anunciava a boa notícia sobre o Reino e curava todo tipo de enfermidades e doenças graves das pessoas.
36 Isi ata moaga elegevei abuho uvu tumutumuanu. Kosealemo ata kebiau mamoe nahate. Ige nalievemale atau uoholige abu tebulahale ke nahate vai u kavama.
36 Quando Jesus viu a multidão, ficou com muita pena daquela gente porque eles estavam aflitos e abandonados, como ovelhas sem pastor.
37 Isi au esemuho loui avoe, “Lovi moagaeau baelahalu. Isito lovi ke malei omo otoveveve ataeau moagaholilu.
37 Então disse aos discípulos:
38 Iale bulu ke biageho guliguliage au lovi ke malei otoveveve ata hanavege abu lovive bahata malei omo otovei.”
38 Peçam ao dono da plantação que mande mais trabalhadores para fazerem a colheita.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 9, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.