Mateus 22
Buka Tumute (KPX) vs NAA
1 Iesuu tota dovudovue hoto mole loui kebia bahata haivenu.
1 De novo Jesus lhes falou por parábolas, dizendo:
2 Avoe, “Dilavau ata malevege abu adave vuvunemo uveve keu vatae kosive mole mou au mahina melameho ata hohaveale ke nahate.
2 — O Reino dos Céus é semelhante a um rei que preparou uma festa de casamento para seu filho.
3 Kosive keu au esemu iovei loui avoe, ‘Talive ata igaegae namigevege abu di lovi vale komo lohoi.’ Ige esemuiabeau ata kebia namigevege keau loholiho isiviholilu.
3 Enviou os seus servos a chamar os convidados para a festa, mas estes não quiseram vir.
4 Ige au tota esemu degomole hanavei loui avoe, ‘Talive ata kebia namigevei kosea, Di ovo havei ovoe ese batate kebiata havei bohisi auvale keu aike lahanu. Iale lohoge nahi amu ke alavoi isege di mou au mahina melamei.’
4 Enviou ainda outros servos, dizendo: “Digam aos convidados: Eis que já preparei o meu banquete; os meus bois e animais da engorda já foram abatidos, e tudo está pronto; venham para a festa.”
5 Kateai au esemu namigevege abu tiale ata kebia namigevelu. Ige ata keau kebia hoto evioholisi abu isivi unaha vai tilu. Moleu au bulue loviho tinu. Isege moleu au valahu niavaho tinu.
5 Mas os convidados não se importaram e se foram, um para o seu campo, outro para o seu negócio.
6 Tisege degomoleau esemu kebia vudievei havege abu haluvilu.
6 Outros, agarrando os servos, os maltrataram e mataram.
7 Ige vatae kosive keu itumu balugai au tuvalie ata iovege abu tiale atae toela kebia havehatui oeabeta mahoevelu.
7 — O rei ficou furioso e, enviando as suas tropas, exterminou aqueles assassinos e incendiou a cidade deles.
8 Ige au tota au esemu degomole hohavei avoe, ‘Di mou au mahina melameveve loviu lahanu. Isito di ata namigeveale keau vaveve toela vale abu bae loholivebene.
8 Então disse aos seus servos: “A festa está pronta, mas os convidados não eram dignos.
9 Iale talive ata moagaeau humaha balugamo tai lohomale kebia elegevei namigevege abu di iveve komo lohoi lovi isi.’
9 Vão, pois, para as encruzilhadas dos caminhos e convidem para o banquete todos os que vocês encontrarem.”
10 Ige esemuiabeau humaha baluga kela tiale atae dua atae toela moaga elegevei kebia holoevei lohoge kosive ke ou gigianu.
10 E, saindo aqueles servos pelas estradas, reuniram todos os que encontraram, maus e bons; e a sala do banquete ficou cheia de convidados.
11 “Ige kosive keu lohoale isiviai ata kebia elegevei. Kebia elegevege malaha mole igaeu vigoeabemo mahina melameveve ogo vaholinu.
11 — Mas, quando o rei entrou para ver os que estavam à mesa, notou ali um homem que não trazia veste nupcial
12 Ige au namihai avoe, ‘Di haoka, a keu mahina melameveve ogo vaholinu. Iale a osiohoike kove lohonu.’ Kateai namihage malaha keu hotoholinu.
12 e perguntou-lhe: “Amigo, como você entrou aqui sem veste nupcial?” E ele emudeceu.
13 Ige kosive keu au esemu namigevei avoe, ‘Malaha ke mai veloveta adaveta umuvai mai heie matamae lo keve mihatuve. Ige au keve ui uvuai ninaime bae monomo hedimagei.’”
13 Então o rei ordenou aos serventes: “Amarrem os pés e as mãos dele e atirem-no para fora, nas trevas; ali haverá choro e ranger de dentes.”
14 Iesuu deiada ke loui gabiaito abuho loui avoe, “Di louale keu koseanu. Dilavau ata moaga hohavei isiviale abu ove uvue tai. Isito au tabageveale ke unahaeabuna ove uvue tai.”
14 Porque muitos são chamados, mas poucos são escolhidos.
15 Iesuu hoto kateale loulage Balisia ataeau ke evisi tialeau hotohotolahai isiviale hoto degomole loui Iesu belahai elike hotove kemo mai dibulae mavoi.
15 Então os fariseus se retiraram e consultaram entre si como surpreenderiam Jesus em alguma palavra.
16 Katelahaito abu esemu degomole isi Elodi esemu degomoleta iovege abu Iesue tilu. Iliale namihai avoe, “No haivemale ata, no hilokage a keu hoto seleve unaha loumale ata. A ata ivite kebia vabugeveholisito ata bahatae vaveve loui kebiaho Dilava vaveve louma.
16 E enviaram-lhe discípulos, juntamente com os herodianos, para lhe dizer: — Mestre, sabemos que o senhor é verdadeiro e que ensina o caminho de Deus de acordo com a verdade, sem se importar com a opinião dos outros, porque não olha para a aparência das pessoas.
17 Iale no namigevenela. A huhuige no Loma gamanie kosive Sisa kemo takesiamale kena duave. Emena toelanu.”
17 Assim sendo, diga-nos o que o senhor acha: é lícito pagar imposto a César ou não?
18 Kateai namihage Iesuu uvuiabe toela ke hilokai abuho loui avoe, “La keau loboe ataea. La di hoto hilokaito tota di vavae tobekai lohomale hoto loui isiviale di lobohavoge di dobai.
18 Mas Jesus, percebendo a maldade deles, respondeu:
19 La moni oleteale mai takesiamale ke mage di elehai.” Ige abu monie luhu mai omilu.
19 Mostrem-me a moeda do imposto. Trouxeram-lhe um denário.
20 Ige Iesuu belagevei avoe, “Ole munanata ivivetaike moni ko luhumo ua.”
20 E Jesus lhes perguntou:
21 Ige abu namihai avoe, “Loma gamani kosive baluga, Sisa.” Ige Iesuu namigevei avoe, “Ito. Iale gamaniele gamani omive. Isi Dilavaele Dilava omive.”
21 Eles responderam: — De César. Então Jesus lhes disse:
22 Kateai louge abu ke evisi vikolahalu. Isi halevai tilu.
22 Ouvindo isto, se admiraram e, deixando-o, foram embora.
23 Vani ke igaemo Sadukea ataeau Iesue loholu. Ata ke abulike huhulahai avoe, “Haluviale keau bae tota hovedevelivebene.”
23 Naquele dia, alguns saduceus, que dizem não haver ressurreição, aproximaram-se de Jesus e lhe perguntaram:
24 Iale abu Iesuu namihai avoe, “No haivemale ata, Moseseu subuta ata haivei loui avoe, ‘Malaha moleu mahinaito eseholisi hatige hohovena hovelahai gobuve melamei au nanaho ese houi.’
24 — Mestre, Moisés disse: “Se alguém morrer, não tendo filhos, o irmão desse homem deve casar com a viúva e gerar descendentes para o falecido.”
25 Iale no deiada mole louge evinela. Malaha mole igaeu nohehi komo uale keu mohoho bahata seveni (7) houevenu. Iniale vani mole ovokinaveu mahinai ese houholisito hatinu. Ige valavemo keu hovelahai au nanae gobu melamenu.
25 Ora, havia entre nós sete irmãos. O primeiro, tendo casado, morreu e, não tendo descendência, deixou sua mulher para seu irmão.
26 Ige vaveve ke nahateu avuemo velemanu. Ige ke valamo moleu hovelahai gobu ke melameito hatinu. Ige ke valamo keau bahata igaegaeai gobu ke melaveito bahata haluvilu.
26 O mesmo aconteceu com o segundo, com o terceiro, até o sétimo.
27 Ige gabila keate keta hatinu.
27 Por fim, depois de todos, morreu também a mulher.
28 No deiada ke loualemo a huhuige ata seveni (7) keabuna hovedevege keate kena ole mahina holisi.”
28 Portanto, na ressurreição, de qual dos sete ela será esposa? Porque todos casaram com ela.
29 Ige Iesuu namigevei avoe, “Di hilokage la Bukae Hotota Dilava vuvuneta hilokaholialemoike hoto ke loui Dilava humaha hosidilu.
29 Jesus respondeu:
30 Iale di la namigevege evive. Haluviale keabuna hovedeveliege abu bae mole holoevelivebene. Isito abuna otogoe anelu nahate vai.
30 Porque, na ressurreição, nem casam, nem se dão em casamento, mas são como os anjos no céu.
31 Dilavau Bukae Hotomo haluvialeau hovedeveveve hoto louale ke lana dodaveholilu.
31 Quanto à ressurreição dos mortos, vocês nunca leram o que Deus disse a vocês:
32 Au kemo loui avoe, ‘Dau Ebalahamu Dilava, Aisiki Dilava, isi Diekobo Dilava.’ Iale kemoike nahi hilokage keu nova nita uale kebia Dilava isi subuta haluviale munanaeabeu uale kebiata Dilava.”
32 “Eu sou o Deus de Abraão, o Deus de Isaque e o Deus de Jacó”? Ele não é Deus de mortos, e sim de vivos.
33 Iesuu hoto kateale louge ataeau ke evisi vikobe nimole valu.
33 Ouvindo isto, as multidões se maravilhavam da sua doutrina.
34 Ige Balisia ataeau evige Iesuu Sadukea atae hoto hamage hotoeabeu dobanu. Ige Balisia ataeau ke evisi mole bevuevei igaetoai Iesue loholu.
34 Entretanto, os fariseus, sabendo que Jesus havia silenciado os saduceus, reuniram-se em conselho.
35 Kebia vigomo moleu menaka haivemale ata. Iale keu hovelahai isiviale hoto mole loui Iesu belahage au hotove kemo dobai.
35 E um deles, intérprete da Lei, querendo pôr Jesus à prova, perguntou-lhe:
36 Au belahai avoe, “Au no haivemale ata. Iale a huhuige Mosese menaka kebiamo hoto olete igaeu balugataho.”
36 — Mestre, qual é o grande mandamento na Lei?
37 Ige Iesuu namihai avoe, “‘A uvu bahata a isivi bahata a lulele bahata malei a Kosive baluga Dilava ke omisi hoesehavonela.’
37 Jesus respondeu:
38 Hoto ke igaeike menaka bahata evigevei baluganu.
38 Este é o grande e primeiro mandamento.
39 Ige ke valamo mole balugaike ko. ‘A ebika hoesehavomale ke nahate a vavamo umale kebia isivi ovei hoesegevenela.’
39 E o segundo, semelhante a este, é: “Ame o seu próximo como você ama a si mesmo.”
40 Moseseu menaka hisalieveale isi belovetaeau hisalieveale hoto kebia bahatamo hoto abui keau balugataho seleve.”
40 Destes dois mandamentos dependem toda a Lei e os Profetas.
41 Balisia ata keau lohoale igaetoasege Iesuu belagevenu.
41 Estando reunidos os fariseus, Jesus lhes perguntou:
42 Isi loui avoe, “La huhuige Bukae Hotou louale Diue ata tedaeveve Keliso kena ole valadamo lohoi.” Ige abu namihai avoe, “Bukae Hotou louale auna Deividi valadamo lohoi.”
42 — O que vocês pensam do Cristo? De quem é filho? Eles responderam: — De Davi.
43 Ige Iesuu belagevei avoe, “Keu seleveike. Isito osialemoike Munanae Tumuu Deividi haivuge au subuta Kelisoho loui avoe, ‘Kosive.’
43 E Jesus perguntou:
44 Deividiu subuta louale keu koseanu. Avoe,
44 “Disse o Senhor ao meu Senhor:
45 Lana evilu. Deividiu hoto kemo Kelisoho loui avoe, ‘Di Kosive.’ Iale kemo Kelisona oleve kateai tota Deividi valada holisi.”
45 — Portanto, se Davi o chama de Senhor, como ele pode ser filho de Davi?
46 Kateai belagevege keau hotove ke ibina louveve keu anekianu. Vani kemo abu tota Iesu belahaliho vabulahalu.
46 E ninguém podia lhe responder uma palavra; e a partir daquele dia ninguém mais ousou fazer perguntas.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 22, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.