Mateus 21
Buka Tumute (KPX) vs NAA
1 Iesuu au esemuhi loholiale tana mole Oliveta keve velehovosege Dielusalemau vuguvuguanu. Isi tiale o mole ese Betabedi ke vavae tisege Iesuu au esemu abui hanavenu.
1 Quando se aproximaram de Jerusalém e chegaram a Betfagé, ao monte das Oliveiras, Jesus enviou dois discípulos,
2 Isi namigevei avoe, “Talive o keve velehovoi ovo mole doniki ke abu umuvage eseveu vavavemo uale ke elehaliege vavehai holoevei lohove.
2 dizendo-lhes:
3 — ausente —
3 E, se alguém disser alguma coisa, respondam: “O Senhor precisa deles.” E logo ele deixará que vocês tragam os animais.
4 — ausente —
4 Ora, isto aconteceu para se cumprir o que foi dito por meio do profeta:
5 — ausente —
5 “Digam à filha de Sião: Eis que o seu Rei vem até você, humilde, montado em jumenta, e num jumentinho, cria de animal de carga.”
6 — ausente —
6 Indo os discípulos e tendo feito como Jesus lhes havia ordenado,
7 — ausente —
7 trouxeram a jumenta e o jumentinho. Então puseram em cima deles as suas capas, e sobre elas Jesus montou.
8 Kateai donikimo ugulamoi lohosege ata moagatahoeau abu dabae ogo malei humahala tedisi tilu. Isege degomoleau idie vana hamai malei humahala tedisi tilu.
8 E a maior parte da multidão estendeu as suas capas no caminho, e outros cortavam ramos de árvores, espalhando-os pelo caminho.
9 Ige Iesuu tisege ata degomoleau avuho uli holisi tilu. Isege degomoleau avuho gabi holisi tilu. Isime baita holahai loui avoe, “Seloo, Deividi mo ko hoesehavove. Kou Dilava ivimo lohoge Dilavana hoesehavoi. Iale nahi bahata ke hoesehavoi Dilava ivi ebagevai.”
9 E as multidões, tanto as que iam adiante dele como as que o seguiam, clamavam: “Hosana ao Filho de Davi! Bendito o que vem em nome do Senhor! Hosana nas maiores alturas!”
10 Kateai loui lohoge Iesuu Dielusalemae velemanu. Ige ata bahataeau ke evisi moleho loui avoe, “Hoto vadeuike ko. Ata oleike lohonu.”
10 E, quando Jesus entrou em Jerusalém, toda a cidade se alvoroçou. E perguntavam: — Quem é este?
11 Ige Iesuluvuta lohoale keau namigevei avoe, “Iesulike ko. Kou Galili vata keve o mole ivi Nasaleta ke beloveta.”
11 E as multidões respondiam: — Este é o profeta Jesus, de Nazaré da Galileia!
12 Iesuu Diue dubu baluga ke uvue tiale dubumo maketilahai voivoilahamalebia nunuvenu. Isi moni senisilahamale kebia teibolo ekovehage moniabeu keiolahanu. Isi ugu voilahamale kebia batabata ekovehai kebia bahata nunuvenu.
12 Jesus entrou no templo e expulsou todos os que ali vendiam e compravam. Derrubou as mesas dos cambistas e as cadeiras dos que vendiam pombas.
13 Isi abuho loui avoe, “Bukae Hotomo Dilavau loui avoe, ‘Di isiviale ataeau di o komo guliguliai di hoesehavogei.’ Isito laeau kateholisito vavoloe vaveve avuemo vama.”
13 E disse-lhes:
14 Iesuu kateai abuho loui gabiasege ni kedute isi velo golote keau dubu ke uvue avue lohoge au kebia hoesegevenu.
14 Cegos e coxos se aproximaram de Jesus, no templo, e ele os curou.
15 Kateai dubue vaveve dua vage esebuluiau ke elehai vahaeholahai tovulahai loui avoe, “Lohoge nahi Deividi mo ko hoesehavoi.” Katelahai loulage dubu nalimale kosivea isi Diue menaka loui haivemale keau ke elehai Iesuho itumulahalu.
15 Mas, quando os principais sacerdotes e os escribas viram as maravilhas que Jesus fazia e as crianças que gritavam no templo: “Hosana ao Filho de Davi!”, ficaram indignados e perguntaram a Jesus:
16 Isi avuho loui avoe, “Ana abu louale ke evinu.” Ige Iesuu namigevei avoe, “Ito, di ke evinu. Isito laea, lana Bukae Hoto mole dodaveholilu. Hoto keu loui avoe, ‘Amu imale isi esebulu keabuna ke hoesehavo dua vai.’”
16 — Você está ouvindo o que estão dizendo? Jesus respondeu:
17 Iesuu kateai louito kebia halevei Dielusalema halei tiale o mole Beteni keve lahanu.
17 E, deixando-os, saiu da cidade e foi para Betânia, onde passou a noite.
18 Vavita vavita Iesuu hovelahai vaeta tota Dielusalemae hoilahai lohonu.
18 Cedo de manhã, ao voltar para a cidade, Jesus teve fome.
19 Lohoale humaha tavae idi mole ivi vigi ke elehanu. Isi tiale isiviai ke bai ehai isi. Isito keu baioholisito numu unahanu. Ige au ke elehai avuho loui avoe, “A keu bae tota hahumalivebene.” Kateai lousege idi keu solekavesite gilianu.
19 E, vendo uma figueira à beira do caminho, aproximou-se dela, mas não encontrou nada, a não ser folhas. Então Jesus disse à figueira: E a figueira secou imediatamente.
20 Ige esemuiabeau ke elehai vikolahalu. Isi Iesu belahai avoe, “Idi kou oleve kateai solekavesite gilianu.”
20 Quando os discípulos viram isso, ficaram admirados e disseram: — Como a figueira secou depressa!
21 Ige Iesuu namigevei avoe, “Di hoto ko louge evisi huhulahave. Lana dolodoloholisito la evievimo negolahaliege di idi komo vale ke nahate lana vave. Ke unaha holioholinu. Isito lana tana koho loui kosea, ‘Toholahai davalamo tenela.’ Ige auna vai.
21 Ao que Jesus lhes disse:
22 Iale lana evievimo negolahaliege onoleho guligulilahai Dilava imihaliege la isivi ke maleve.”
22 E tudo o que pedirem em oração, crendo, vocês receberão.
23 Au kateai namigeveito tota Diue dubu balugae lohonu. Keve lohoale ata haivesege dubu nalimale kosivea isi oe kosive keau avue lohoale lobohavoi belahai avoe, “Oleike vuvune aoge a vaveve kateale vama.”
23 Jesus entrou no templo e, quando já estava ensinando, os principais sacerdotes e os anciãos do povo se aproximaram dele e perguntaram: — Com que autoridade você faz estas coisas? E quem lhe deu esta autoridade?
24 Ige Iesuu namigevei avoe, “Usege di isiviale hoto mole loui la belagevege ke ihu loui di namihageto di bae oleu vuvune daoge di avuemo vaveve kateimale vamale ke loui la namigevei.
24 Jesus respondeu:
25 La huhuige oleike vuvune Dioni omige au ata babatisogevenu. Dilava emena ataeabulike vuvune omilu.” Kateai louge abu mole belagevei loui avoe, “Nahiabuna onole loui. Nahiabuna namihai kosea, ‘Dilavaike vuvune ominu.’ Ige auna loui kosea, ‘Isito osialemoike laeau hotove evioholilu.’
25 De onde era o batismo de João: do céu ou dos homens? E eles discutiam entre si: — Se dissermos: “Do céu”, ele nos dirá: “Então por que não acreditaram nele?”
26 Isi nahiabuna loui kosea, ‘Ataeabulike vuvune omilu.’ Ige keta anekianu. Kosealemo ataeau huhuige Dilavaike vuvune omige au beloveta holinu.”
26 Mas, se dissermos: “Dos homens”, é de temer o povo. Porque todos consideram João um profeta.
27 Hotoeabe keu uoholige abu Iesu namihai avoe, “Dioniu olemo vuvune male ke no hilokaholilu.” Ige Iesuu abuho loui avoe, “La katealemo di bae data di ole vuvunemo vaveve kateale vale loui la namigevelivebene.”
27 Então responderam a Jesus: — Não sabemos. E ele, por sua vez, lhes disse:
28 Iesuu kateai namigeveito hoto mole deiada abuho loui avoe, “Di hoto ko louge ko ihu huhulahaito di namihave. Malaha mole igaeu mo abui houevenu. Iale keu vani mole tialeu au mo ovokina namihai avoe, ‘Ana bulue lovianela.’
28 — O que vocês acham? Um homem tinha dois filhos. Chegando-se ao primeiro, disse: “Filho, vá hoje trabalhar na vinha.”
29 Ige moveu namihai avoe, ‘Di ke valiho isiviholinu.’ Isito gabie huhuinata tialeu bulue lovianu.
29 Ele respondeu: “Não quero ir.” Mas depois, arrependido, foi.
30 Ige mamaveu halei tiale au mo ovokina namihale hoto ke igae loui hohove namihanu. Ige mo keu loui avoe, ‘Ito, dana ke vai.’ Isito keu ke vaholinu.
30 Dirigindo-se ao outro filho, o pai disse a mesma coisa. Ele respondeu: “Sim, senhor.” Mas não foi.
31 Iale la huhuige ese abui kemo oleteu au mamae isivi vanu.” Ige abu loui avoe, “Ovokinave.” Ige au namigevei avoe, “Di hoto seleve louge evive. Takesi malemale isi teibalahamale keabuna la halevei Dilava matamae doga keve tai. Isito laeau Dilava hoto evisi vaholialemo bae keve talivebene.
31 Qual dos dois fez a vontade do pai? Eles responderam: — O primeiro. Então Jesus disse:
32 Kosealemo ata emogevemale Dioni keu lae lohoale uveve duae hoto loui la haivege la hotove maholilu. Isito takesi malemale isi teibalahamale keau hotove malu. Ige la elehaito la vaveve toela halevaholisi la uvu avuemo mavoholilu.”
32 Porque João veio até vocês no caminho da justiça, e vocês não acreditaram nele; no entanto, os publicanos e as prostitutas acreditaram. Vocês, porém, mesmo vendo isso, não se arrependeram depois para acreditar nele.
33 Iesuu hoto ke loui gabiaito tota dovudovue hoto mole loui ata kebia namigevei avoe, “Di deiada mole louge evive. Vatae biage moleu bulue doga vai avuemo hote mole uaini haevei vavavemo hala houi bulu ke naliveve o mole egetana hounu. Isi uaini ke bai vunahaveveho abata mole lovonu. Kateaito haeavamoleve taliho au bulu ke mai ata degomole ovei isiviale abu buluve ke nalisi. Isito halei haeavamoleve deiai tinu.
33 — Escutem outra parábola. Havia um homem, dono de terras, que plantou uma vinha. Pôs uma cerca em volta dela, construiu nela um lagar, edificou uma torre e arrendou a vinha a uns lavradores. Depois, ausentou-se do país.
34 Iniale hote ke bai ehaveve vaniu lohoge bulu ke biageu au esemu hanavei isiviale abu talive ata nehe kebiamo uaini ke bai degomole malei lohoi.
34 Quando chegou o tempo da colheita, o dono da vinha mandou os seus servos aos lavradores, para receber os frutos que cabiam a ele.
35 Ige bulu ke nalimale keau esemu kebia vudievei esemu mole aiohavoi visuhavolu. Isi mole hamage hatinu. Isi mole munetilu.
35 Mas os lavradores, agarrando os servos, espancaram um, mataram outro e apedrejaram ainda outro.
36 Katelahai esemu kebia havege bulue biageu esemu moaga hanavenu. Ige bulu nalimale keau abu degomole haveale ke nahate kebiata havelu.
36 O dono enviou ainda outros servos em maior número; e os lavradores fizeram a mesma coisa com eles.
37 Kebiata havege au gabivela au mo hanavonu. Isi huhuai avoe, ‘Abu bae di mo hamalivebene. Isito abuna hoesehavoi.’
37 Por último, o dono da vinha enviou-lhes o seu próprio filho, pensando: “O meu filho eles respeitarão.”
38 Isito bulu nalimale keau move elehai mole namigevei avoe, ‘Mo keu bulu ko biage moike. Lohoge nahi hamage au hatige elike bulu kou nahiele holisi.
38 Mas os lavradores, vendo o filho, disseram uns aos outros: “Este é o herdeiro; venham, vamos matá-lo e ficar com a herança dele para nós.”
39 Isime tialeau mo ke evudei mai bulu ke iae hamage au hatinu.”
39 E, agarrando-o, lançaram-no fora da vinha e o mataram.
40 Iesuu deiada ke louge uoholige au namigevei avoe, “La huhuige bulue biagena lohoniege bulu nalimale kebiamo ono vade vai.”
40 Quando, pois, vier o dono da vinha, que fará àqueles lavradores?
41 Ige abu namihai avoe, “Auna lohoniege atae toela kebia havei. Isi tota bulu ke mai ata degomole ovege abuna naliliege hote keu hahumai baege abuna ke bai ehai tasaliai vaki mole malei biage omisi.”
41 Eles responderam: — Fará perecer horrivelmente aqueles malvados e arrendará a vinha a outros lavradores que lhe entregarão os frutos no tempo certo.
42 Ige Iesuu kebia namigevei avoe, “Keu seleve. Isito lana Bukae Hoto mole dodaveholilu. Hoto keu loui avoe,
42 Então Jesus perguntou:
43 Bukae Hoto keu di vaveve lounu. Iale di tota hoto mole louge evive. Dilavau isiviale la malevege la adave uvumo ui. Isito laeau daho isiviholiale kemo auna la halevei ata degomoleau hotove evisi vamale kebia malevege abuna adave uvumo ui.
43 — Portanto, eu lhes digo que o Reino de Deus será tirado de vocês e entregue a um povo que lhe produza os respectivos frutos.
44 Ige oleuoleu mune ke vuvehaliege abuna abu ebika havei haluvisi uoholisi. Ige mune kena dobai ata mole hamage lave unahana ui.”
44 Todo o que cair sobre esta pedra ficará em pedaços; e aquele sobre quem ela cair ficará reduzido a pó.
45 Iesuu dovudovue hoto ke loui dubu nalimale kosive isi Balisia ata kebia namigevege abu hilokage vaveveabeike au abuho lounu. Kosealemo mune keu Iesulike. Iale kebiau hotoveho isiviholisi kabebihavoalemo auna au dobai lohomale ke vanila kebia aiogevei.
45 Os principais sacerdotes e os fariseus, ouvindo estas parábolas, entenderam que Jesus falava a respeito deles;
46 Katealemo abu isiviale Iesu mai hamai. Isito keau ata vabugevelu. Kosealemo ataeau hilokage Iesu keu beloveta ata.
46 e, embora quisessem prendê-lo, tinham medo das multidões, porque estas o consideravam como profeta.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 21, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.